Ljubezen iz preteklega življenja

Zanima me ali lahko ljubezen, ki smo jo imeli z osebo v preteklem življenju, ponovno prerodimo in živimo v zdajšnjem življenju. Že lep čas se mi pojavljajo vprašanja zakaj me tako vleče k x osebi, zakaj si lahko vse poveva, si zaupava, se pogrešava, pa čeprav vsak živi s svojo družino, pa vendar naju neka sila vleče skupaj … zato sem šla do astrologinje, ki mi je na osnovi najinih astroloških kart povedala, da sva z x osebo v preteklem življenju imela kozmično poroko in se poznava in imava rada še iz preteklega življenja. Sama sebe presenetim kako razmišljam o osebi x, kar padem v nek drugi svet in vseokoli mene kar naenkrat ne obstaja. Ampak to je vse za trenutek in niti se ne počutim grozno, da bi delala kaj narobe.

Seveda je tole o kozmični poroki iz trte izvito in tvoje astrologinja tega v zvezdah ni mogla videti. Vse ostalo pa je seveda mogoče – dve duši, ki sta se že srečali v enem ali večih od prejšnjih življenj. Le da to ne deluje na način, kot ga opisuješ, na žalost. Vsi smo del iste duše, Gaie, doše vseh živih bitij na Zemlji in ne vem, zakaj bi en del duše izkazoval nekemu drugemu delu iste duše več ljubezni, kot ostalim delom te iste, svoje duše. Seveda lahko opraviš poiskus regresije in se pustiš voditi v življenje, kjer si se z omenjeno dušo že srečala. Samo sam ne priporočam takšnih “potovanj”, ker solahko neprijetna. Recimo, odkriješ,da sta bili s to duši v tistem življenju inkarnirani v telesi istega spola, ali da je ena bila inkarnirana v telo matere, druga pa v telo hčerke itd, itd, vse, kar nas povezuje. Vsekakor pa tvoja zaljubljenost riše pravljice in išče opravičila za zakonsko nezvestobo, kar predstavlja v bistvu karmični dolg, ki ga ustvarjaš. Počakajmo nekaj časa, saj čas prinese vse odgovore……

Draga Galdi,
sem prebrala tole tvojo izkušnjo, ki niti še ni izkušnja, zato previdno. Tudi sama sem se nekaj let nazaj znašla v podobni situaciji, le da noben od naju ni bil poročen, jaz sicer v eni kratkotrajni vezi, ki me tako ni izpolnjevala ne telesnom, ne čustve, ne duhovno. V trenutku sem do tega človeka začutila ljubezen (ne zaljubljenost, ne znam niti opisat), enako kot opisuješ, v njegovi prisotnosti sva bila le midva, ničesar okoli naju. Kot da se poznava od nekdaj itd., itd. Vse v meni je butalo, da vem, kdo je, da se bom z njim poročila (jaz, ki v poroko sploh nisem nikoli verjela, niti se nikoli mislila poriočit), imela z njim otroke (enako, otrok nikoli nisem želela imeti). Ker sem absolutno zvesta, sem takoj končala trenutno zvezo in neizogibna je bila nova zveza, saj je on čutil podobno. Vse je bilo ekspresno, poroka, otroci, vse prehitro, toda jaz sem bila blažena, v nekem čudnem stanju, vse v zvezi z njim sem doživljala božansko. Nadaljevanje je bilo grozljivo, saj me je ta zveza pahnila v tako bolečino, trpljenje, da sem skoraj umrla, dobesedno od ljubezni. Ker ja, spustila sem ga vase, se mu odprla celoti, prodrl je do mojega jedra, ker sem mu pustil, ker sem verjela, ker verjamem v ljubezen … On me ni. zdaj vem. In posledica je bila, da sem izginila, mene ni bilo več. Zgubila sem samo sebe. Izpita, ubita, psihično, fizično (3 otroci v dobrem letu dni), predvsem pa duhovno. Stopila sem nešteto korakov nazaj. Grozljivo. Kar slabo mi postaja, ko se spomnim. Ne vem, v nekem trenutku sem zbrala toliko moči, da sem se odločila za ločitev, kar ob 3 letnici in 2letnih dvojčicah ni bilo ravno lahka odločitev. Če ne bi, bi umrla.
Pa ni bilo nobenega nasila ali kaj podobnega, toda te karmične vezi … niso vedno tisto, kar se zdi prvi trenutek. Kasneje mi je bilo rečeno (dve neodvisni osebi), da sem bila s to osebo že 20x poročena v prejšnjih živjenjih – ne vem, če je to res, ker do vsak stvari držim neko distanco, toda kaj če je to res? Če sem bila, vsekakor z njim nekaj karmično nisem razčistila in se je izkušnja ponavljala, ker kaj vem, je nisem izkusila, kot bi jo morala (se opravičujem izrazoslovju), vsekakor normalno ni, da se z eno isto osebo kar naprej poročaš, padaš v enak odnos. Nekaj sem vsekakor delala narobe…

Niti ne vem, kaj natančno sem ti hotela povedat. Morda le to, da se ne zaleti, ne zaradi ljubezni, če res ljubiš – zaljubljenost ne šteje (ker kot sem rekla, v ljubezen verjamem absolutno), ne zaleti se zaradi nekih kvazi astroloških kart. Te pretekle ljubezni, pretekli odnosi niso zato, da jih ponovno izkušaš v tem življenju (razen, če obstaja nek karmični dolg), povečini le so in glede na množico inkarnacij jih je ogromno. ogromno ljudi si imela rada, ogromno si jih ljubila. Vse ljubezni so pustile nekaj. Vleče te, le da ne veš, kaj ta vlek v resnici je.

Srečno, pa kakorkoli se boš odločila. Le ne pozabi, v vajina občutenja sta nehote vpleteni še dve osebi. In na nezavedni ravni vse tole še kako občutita.

Včasih je potrebno ogromno občutka, da razločimomed tem, kaj nam govori duša in kaj ego – um. Ta sposobnost se imenuje VIVEKA.

No ja tukaj pa ne morem, da se nebi oglasila čeprav sem do sedaj samo brala.
Da lahko sta duši bili skupaj v prejšnjih življenjih. Tudi jaz sem bila poročena in ločena in sedaj že kar nekaj let poročena in v drugo sem takoj vedela, da je to to.
Šele po letih sem izvedela in to ne preko ne vem kakšnega “šamana” ampak v svojih videnjih da sva bila skupaj že pred letom O in tudi zakaj se mi vse dogaja in še marsikaj, tako, da moj odgovor je da lahko si bila že prej s tem človekom kar boš pa naredila naprej je pa samo tvoja odločitev in od nikogar drugega.

Sploh ne bi oporekal prispevku Miše26. Za vsak slučaj pa si vseeno preberite še moj zadnji prispevek v rubriki BREZPOGOJNA LJUBEZEN.

Karmični dolg pomeni,da se morata dve energiji harmonizirati in vzpostaviti ravnovesje med sabo.To so lahko lepe stvari in dogodki,manj lepe ali celo porazne.Se pravi slaba in dobra karma.Vedno imamo dva pola.Nekje prevladuje v eni stvari dobra,nekje slaba karma.
Zdaj pa razviti ta občutek,da naša duša ve,kam iti,kaj storiti,da se ji vse slabo ne ponavlja,kot jara kača iz življenja v življenje.
Verjetno nisi slišala notranjega glasuin še vse si naredila na horuk v zakon.Tudi ta iskušnja ima nek smisel,čeprav z negativnim prizvokom. Sedaj tako razočarana nad svojo zgrešeno odločitvijo.Zgrešeno v smislu tega,da objokuješ,da se je vse tako grdo zasuknilo.
Važno je,da si razumela,zakaj to dogajanje.Naj ti bo ta izkušnja samo stopnička više k duhovni rasti in raziskuj naprej,da sebe bolj spoznaš.
Jaz mislim,da je velik problem v tem,da sebe ne poznamo in mislimo,kako poznamo drugo osebo,ki nam samo nasproti pride.
Osebe,ki nas privlačijo in imamo občutek,da smo že bili skupaj nekdaj in nekje,pa ne vemo kje in kdaj so naši popotniki prejšnjih življenj.Vprašanje je samo,v kakšnih relacijah smo si bili.Bratje,sestre,starši,prijatelji,zakonci,ljubimci,rešitelji,morilci,zdravilci….ni konca.

Tole o izenačevanju energije duš, ker naj bi na eni strani bilo preveč pozitivne, na drugi pa negativne karme, je iz trte izvito. Duša namreč nima vitalne energije. Ko duša izpolne svoje naloge ( Dharma ), se ji odpre možnost združitve s svojo komplementarno dušo ( Kabala ). Razdružitev se je zgodila ob stvarjenju, združitev pa pomeni, da stele vitalna energija, s katero se duša lahko poda v Nirvano, kjer pa vitalna energija spet ni več potrebna. Duše s suficitom dobre karme so le duše prerokov, mesij itd., ki se jim ni treba več inkarnirati, pa vendarle se, da bi prinesle določena sporočila med ljudi. Sem sodi tudi inkarnacija duše Jezusa Kristusa, ki je s svojim “karmičnim suficitom” prevzel nase izvirni greh človeštva. Vse ostalo, o čemer pišeš pa je le priskušanje trdnosti neke zveze in s tem trdnosti neke duše ter seveda karmična izkušnja. Morda si preveč grobo razlagamo izravnavo karmičnih dolgov in bi tu lahko uporabili Lao Chejevo razlago, ki je bistveno bolj blaga od Krišnove v Bhagavat Giti. Gre predvsem za razumevanje in izročilo sporočil, preden so le ta bila zapisana ( seveda z določenim interesom )…..

Lep pozdrav!
Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega kot avtorici izvornega sporočila, vendar z nekaj bistvenimi razlikami:
Pred nekaj leti sem spoznala žensko, s katero čutim globoko povezanost. Preden sem jo srečala, me je že nekaj mesecev vleklo nekam, kamor je zahajala tudi ona (to, da je ona hodila že prej tja, sem izvedela šele kasneje), vendar zaradi določenih obveznosti nisem mogla iti. Ni mi bilo jasno, zakaj naj bi šla tja, ampak nekega dne sem se vendarle odločila in šla. Pred tem sem cel dan čutila nekaj v smislu: danes se ti bo zgodilo nekaj posebnega. Ko sem jo srečala, sem takoj dobila občutek kot da jo poznam že od nekdaj. V bistvu se mi zdi vse skupaj smešno, saj o njej ne vem skoraj nič, ampak kljub temu občutek kot da jo zelo zelo dobro poznam. O svojih občutenjih se nisem z njo nikoli pogovorila, saj nisva neki zaupni prijateljici. Sem si pa zelo želela ugotoviti, za kaj se gre in zakaj je tolikokrat v mojih mislih in zakaj si močno želim, da bi se zbližali. Pa ne mislim seksualno (obe sva v heteroseksualnih zvezah), ampak predvsem prijateljsko, zaupno.
Nekoč se mi je zgodilo, da sem prosila boga za spoznanja v tej situaciji in v nekem čudnem stanju (niti nisem popolnoma spala niti bila popolnoma budna), občutila, da sem moški in da sem srečal žensko, se vanjo zaljubil in se zelo želel poročiti z njo in ona z mano. Vendar nama je njena družina to preprečila in jo odpeljala neznano kam. Močen občutek v tem stanju, da je ta ženska prav ona, o kateri pišem že od začetka, mi je dal misliti.
Zakaj lahko čutimo močno povezanost z določenimi ljudmi in občutek, da jih poznamo, ko pa jih v bistvu še nismo srečali? Zakaj nas vleče tja, kjer so oni? Je možno, da so moje ,sanje’ odgovor na to, kako sva bili nekoč povezani? Predvidevam, da je nek razlog, da sem jo srečala, čutila vse to, sanjala te opisane ,sanje’. Bi morala poskusiti razrešiti tole zadevo tudi z njeno pomočjo (no, ja, da jo vsaj vprašam, kaj meni o vsem tem)? Moram rečt, da me zadeva kar obremenjuje, ker se mi kaj takega dogaja prvič in ker ne vem točno, kaj se dogaja. Hvala vam za kakšen odgovor.

V bistvu bi nas moralo vleči k vsem ljudem, saj smo vsi eno, vsi smo del enega in vsakdo je v vseh in vsi so v nas – preko našega Sebstva. Rad pa nam um ne da, da bi se zbližali z vsakomer. Dokler ne dosežemo razsvetljenja in ne utišamo uma do te mere, da dosežemo notranji dialog, kar pomeni tudi, da smo našli pot k sebi.

Tako postanejo za nas privlačne osebe, ki imajo podobne lastnosti, podobne ali iste interese in, kar je največ, se tudi zanimajo za duhovnost, kot mi. Torej ne izbira duša, ampak um. Celo rečemo včasih, da smo srečali sorodno dušo ali dušo dvojčico ( kar nima nič opraviti s komplementarno dušo ). Vendar je to še vedno prevara uma.

Ni pa nič narobe, če vas neka oseba privlači, seveda. Pa čeprav je vpleten um in njegove izprijenosti…..

Hvala vam za odgovor.
Torej če vas prav razumem, ta občutja nimajo veze z mojimi preteklimi življenji? In to, kar imenujete UM, je sposobno tudi vnaprej predvidevati in nas voditi nekam, kjer srečamo ljudi, s katerimi se bomo čutili povezane? In nas lahko tudi zavaja s kakšnimi sanjami ipd.?

Razen, če sta oseba z zelo visoko dvignjeno zavestjo in je vaša duhovnost zelo visoko razvita, vaša občutja nimajo zveze s peteklimi življenji. Um ni sposoben naprej predvidevati in vas voditi nekam, kjer naj bi srečali povezane ljudi. Tega je sposoben le duh ( duša ) po tem, ko dosežete notranji mir in notranji dialog. V tem primeru potem duh usmerja um. Seveda pa je ena najznačilnejših izprijenosti uma, da nas zavaja z iluzijami.