Zdravoo…Mene pa zanima kaj naj naredim…naj povem, da sva bila s partnerko v zvezi 3 leta in se pred 6 meseci razveselila hčerke….Z njo sem si res želel družine in se in se saj jo resnično ljubim z vsem srcem…Mogoče sem ji to tudi premalokrat pokazal, ker res veliko delam in imam veliko skrbi….Sma pa zadnje case mela mogoce res malo burno saj kot pravim sam veliko delam, imam zaposlene ljudi in imam kr dosti skrbi, in razumem njo popolnoma, da je mogoce vcasih ji blo sitno doma in vse, ko sem kar dosti delal, ampak delal sem tudi zato, da bi cimprej uredil stanovanje da bi imeli vec prostora saj otroci hitro zrastejo….se pravi naj povem, da mogoce sva res oba imala malo dosti vsega in se zadnje case nisva sploh znala vec pogovarjat kot sva se prej….Pac zacelo jo je kar dosti stvari motit in to sem zacel poslusati ze skoraj vsak dan, enkrat eno, drugic drugo sam polno glavo vsega….Pa sem razumel ampak res je blo ze toliko, da sploh nisem mogel nekaj narediti drugace ker mi je vedno pobralo ze voljo, da bi nekaj spremenil….Sedaj pa k moji neumni glavi…Sam se pa res nazadnje delal celi dan in sem po delu pogledal pregloboko v kozarec njej pa sem prej rekel da se vozim proti domu, ubistvu sem ji lagal😔…No ko sem gostino zapuscal sem sel pa povrh vsega pisati se natakarici, in ji dal vedet, da mi je vsec, ko sem prisel domov pa je partnerica na drugem telefonu videla vse kaj sem ji napisal…Ko sem prisel domov je delovala cist hlado in mi samo rekla, da upa, da bova lahko glede hčerke komunicirala in se normalno dogovarjala o stikih….Naj povem, da sem pac bil vinjen in v šoku, da res nisem vedel kaj naj ji rečem…Zal mi je bilo in nisem ji znal, al ji nisem mogel se opravicit al ji povedat, da mi je zal in da…..Po vsem tem sem zaspal in ker sem moral zjutraj ze zgodaj delat, ni blo priloznosti, da bi se poizgusil z njo pogovorit se ji opravicit in ji povedat, da mi je neskončno zal…. Ko pa sem se isti dan vrnil je pa s hcero ze ni blo vec pri meni….😔Sam priznam napako in resnicno mi je zelo zal, za napako, razumem po svoje tudi njo, normalno, za takšno reakcijo, me pa vseeno čudi, da odideš nevem brez nekega pojasnila, brez da imaš možnost nekaj povedat…Sam pa nisem zbral poguma, da bi poizkusil zadevo rešit saj se mi je zdela odločena, da odide in spakira stvari……Zdaj je od tega že mesec, se lepo dogovarjava za stike sva tudi tisti cas skupaj in zdaj razmisljam….Ima sploh smisel, da še upam, ima sploh smisel, da jo prosim odpušcanja???…Grozno hudo mi je in zal, ampak casa nazaj nemorem zavrtet….Grozno mi je, ko pomislim, da nemoreva iti zivljenje skupaj naprej in se vedno jo ljubim tako kot jo od zacetka najine poti…Nisem je pa varal nikoli, niti se drugih dotikal…Ceprav zdaj misli drugace…Rekla je, da kot partnerja nebova nikoli vec ampak le kot prijatelja…Je mogoce to mislila v jezi, ker sem jo prizadel ali se naj sprijaznem in poskusam vse skupaj pozabiti???Prosim za kak nasvet Lp

Spoštovani,

tole je kar težka preizkušnja za oba in iskreno ne vem koliko je še mogoče rešiti vajin odnos. Starševstvo seveda prinese novo poglavje za par in skupaj z novim poglavjem pridejo tudi nove preizkušnje. Obema je bilo težko, žal pa teh izzivov nista reševala skupaj, ampak vsak zase in pri tem zelo trpela. Vi ste skrbel za finančno varnost in skrbel, da boste zagotovil dom vaši družini, kar je absolutno pomembno in verjamem, da ste to gradil z ljubeznijo. Žal pa je zmanjkalo časa za vajin odnos in verjetno vas je partnerica začela pogrešati, vašo bližino, čustveno oslombo, saj je življenje z majhnim otrokom tudi čustveno zelo zahtevno. To je verjetno želela sporočiti s svojimi kritikami. Ko ste začutil bolečino teh kritik, ste se počutil odrinjenega in svojo bolečino ste reševal ponovno na svoj način. Umaknil ste se, začel pit, lagat in tudi čustveno varati! Trdite, da partnerice niste nikol prevaral, ampak že samo dopisovanje z natakarico in dejstvo, da se o svoji stiski niste pogovoril s partnerico, govori o prevari. Razumem, da se je zdelo to lažje in da niste imel slabih namenov, pa vendar ste s tem izkazal nespoštovanje sebi in svoji novi družini.

Če bi si želel obnoviti vaše partnerstvo, bi se zagotovo moral srečati najprej s svojimi dejanji, sprejeti odgovornost do čustvene prevare in šele, ko in če vam oprosti, se lahko začne graditi vajin odnos. Tukaj je veliko enih dejavnikov in v kolikor sta oba pripravljena lahko prideta na terapijo. Mogoče najprej kot starša in šele kasneje mogoče kot par. Ampak zaenkrat je to račun brez krčmarja, saj ne vemo kakšno pripravljenost za odnos z vami, sploh še ima vaša bivša partnerica.

Ne glede na potek dogodkov v vaši prihodnosti, pa je to priložnost, da ste iskren tudi sam do sebe, da zgradite poleg posla, tudi svojo lastno vrednost in da postanete sam sebi pomemben. S tem boste naredil veliko zase in za svojo hčerkico! Ne dovolite, da vas krivda, ki pride za vsem tem zablokira, ampak naj bo motivacija, da si zase izborite več.

Srečno,
Eva Erpič
[email protected]
041/410-843

Hvala za odgovor….Me pa zanima se vseeno samo mnenje….Razumem, da za moje dejanje ni opravičila, pač res mi je hudo, poskusam, da jo pustim pri miru ampak, ko jo vidim imam 200 pritiska, tezko z njo govorim pa bi rad….In me zanima, čeprav je sama rekla, da lahko nadaljujema kot starša in prijatelja nikoli vec pa kot partnerja….Bi blo se vredno, da se poskusim nekako pogovorit, razlozit kak je tut mene morilo, ali je bolje, da prebolim in pozabim vse skupaj?..Sam bi sicer naredil vse, da bi lahko popravil vse kar sem zavozil, in mislim, da se zavedam malo bolj tudi zdaj, kaj bi moral delat drugace..Hvala lp

Spoštovani,

seveda. V kolikor čutite, da bi se rad pogovoril in se tudi ona strinja, ji povejte kar čutite. V kolikor pa se ona ne želi več pogovarjati, pa napišite pismo. Ne rabite ga poslati, samo napišite na papir vse, kar bi želel povedati. Zelo pomembno je, da boste tudi vi oprostil sebi, da boste razumel, da imamo vsi trenutke šibkosti in da zato nismo slabi ljudje!

Srečno v novem letu,

Eva