Ljubezen in ekonomija
Neskončno ljubim, ljubezen pa se mi ne “uresniči”, se mi ne vrača, samo za-to, ker sem tudi zaradi razmer ekonomski “siromak”. Samo opazujem, notranje siromašnejši in na zunaj bogati so uspešnejši.
Zaaaaaaakaj je tako?????[/quote]
Zato, ker svetloba in tema ne gresta skupaj….
Mora biti tako, ker ti naproti ni prišla še vedno podobna tebi….
Mar ti ni naredila velike usluge, ko te je odbila, ker če bi bil bogat na zunaj bi se ji prepustil, da te iluzija zavede in vodi dno….slej kot prej bi te drugačna oseba od tebe odbila ni važno ali na začetku ali nekje vmes ali proti koncu, odbila bi te, zaradi drugačne narave…..
Namesto tega, da se sprašuješ zakaj te kdo odbija in ti ne odpre vrata, raje razmisli kaj si s tem dobil, ker nič se nam ne dogaja čisto slučajno, beri jih, opazuj in se nakaj iz tega nauči…
Enkrat boš odprla svojo temo na tem forumu.[/quote]
To je brezpogojna slovenska foušija:). Morda se pa kje najdeta dva iz pravljice, a ne:).[/quote]
Takrat se bo vesolje postavilo v red. Dokazano bo, da prava patološka mešanica pomanjkanja empatije, ter višek endorfinov in adrenalina zaradi prestrašenosti in pomanjkanja fizične aktivnosti dajeta življenju smisel.
Pred 10, 15 leti bi ti odgovarjala v stilu zagovarjanja brezpogojne ljubezni in podobno. Danes, v situaciji kakršni sem, govorim drugače. Živim sama z otrokoma in mi na misel ne pride, da se zapletem z nekom, ki še sebe ne more, ne zna preživeti. Čutim bistveno večjo odgovornost do otrok, da ohranim trenutni standard kot pa, da nam ga poslabšam zaradi moje velike ljubezni do nekoga, ki živi na socialnem dnu. Tako je moje mnenje. Sem packa? Mislim, da ne, ker nikogar ne vodim za nos in se niti ne zapletam, če že vnaprej vem, da se ne vidim ob njem.
Lp
Zakaj vsi povsod tako radi poudarjajo, da so raje sami, kot pa da živijo z, ne vem, bedakom, nekom, ki je na socialnem dnu, nekom, ki ne zna preživeti sebe itn.? To je ja samoumevno. Ali vam je bil sprva vseeno s kom ste, samo da ste z nekom in ste šele sedaj spoznali, da lahko dobite več?
A če je nekdo na socialnem dnu, je potem bedak?:) Ok, najbrž sem narobe razumela:). Za ljubezen je pomembno marsikaj…energija, karizma obeh partnerjev…predvsem pa podobne vrednote, cilji. Ker sama želim izkoristiti življenje v polnosti, se trudim dobiti širino na različnih področjih, imam motivacijo in voljo doseči več od povprečja, potem je posledično samoumevno, da iščem takšnega, ki se vklaplja v moje predstave. Gre preprosto za način življenja. V tem smo si ljudje različni, kar ne pomeni da je nekdo manj ali več vreden:). Vsi smo edinstveni….
To je brezpogojna slovenska foušija:). Morda se pa kje najdeta dva iz pravljice, a ne:).[/quote]
Takrat se bo vesolje postavilo v red. Dokazano bo, da prava patološka mešanica pomanjkanja empatije, ter višek endorfinov in adrenalina zaradi prestrašenosti in pomanjkanja fizične aktivnosti dajeta življenju smisel.[/quote]
Ljudje nasprotni spol radi ločujejo: vznemirljiv, opojen in strasten seks (ljubica/ljubimec), topla, ljubeča in predana dlan (žena/mož), zabaven, izzivajoč in spodbujajoč pogovor (prijateljica/prijatelj), potem pa jim vedno nekaj manjka, karkoli izberejo. Pa postanejo sanjarije edini realni smisel življenja, tista začimbica, ki pomaga preživeti. Če bi se uresničile, bi najbrž res propadle, zato raje uživajo v strašljivo-sladkem pričakovanju nečesa, za kar vedo, da se ne bo uresničilo in s tem morebiti propadlo, realnega življenja brez sanjarij pa tako niso sposobni prenesti.
Če pa je govora o strahu pred afero (pogosto na forumu) – za prazno strast, romantično zaljubljenost ali dogovor je po želji čisto primerna, ker hitro in brez večjih posledic izzveni, malo manj primerna pa je za resnično prepoznavanje, ker je prenaporna in preboleča. Ampak takrat tako ni več problem, ali sta dva To in “sta iz pravljice” (če sta resnična, tako preživita), ampak zakaj je nekdo s prvim in zakaj z njim ostaja (to se drugega ne tiče, vpliva pa nanj).
Glede dokaza – če lahko vse troje (ljubimec, partner, prijatelj) združiš v eni osebi, lahko prehajaš med stanji in nisi nikoli na 0, ne glede na nihanja, še vedno pa lahko svobodno dihaš in se giblješ.
Z empatijo pa je tako vedno problem – vsi jo pričakujemo in vsi smo prepričani, da jo čutimo, v resnici pa smo zelo sočutni do sebe in skoraj nič do drugih. Redki so je sposobni, še redkejši se pa zmorejo vživljati, ne da bi pri tem porušili meje svoje osebnosti in začeli igrati sebično žrtev. Loviti ravnovesje med razumevanjem in ohranitvijo sebe ter razumevanjem in zaščito drugega pač ni preprosto, še najmanj v času čustvenih vrtincev.
Mislim da je zelo pomembno odkrito govoriti o financah, delitvi stroškov, zadeve jasno doreči in spoštovati individualnost. Potem pa šiba tudi ljubezen. Nematerialna.
Vsaj kolikor jaz poznam pare, ki imajo urejeno ekonomijo (beri delitev stroškov) jim šiba tudi vse ostalo. Pa to ne pomeni vse na cente ipd.