Pozdravljena!

Kot vidim, si najbrž sprejela odločitev, da prekineš z njim. Težko je, če si navezan na nekoga in ga ni več. Še smrt bi bila lažja kot ločitev.

Vsekakor upam, da bo nekaj pozitivnega, karkoli že pač bo. In oglasi se kaj.

LP!

Pozdravljen Simon!

Po dolgem času sem spet malo pobrskala po tem forumu in prebrala vaš odgovor in se razveselila, da sem lahko prebrala nekaj tako široko razmišljajočega. Veseli me, da so ljudje, ki tako razmišljajo – brez presojanja, brez vrednotenja s pozitivno spodbudo za naprej. To daje moč in vero tudi meni. Hvala.Simon je pisal/pisala:
>
> Pozdravljena,
>
> Prebral sem vaše pismo in me je tako pritegnilo, da sem se
> odločil, da bom tudi sam prvič sodeloval v forumu. Povedal
> bom svoje “moško” mnenje, kar še zdaleč ne pomeni, da večina
> moških razmišlja podobno. Vaše pismo je posebaj simpatično,
> ker vidim, da ste spoznali kaj je to prava ljubezen, očitno
> se to pri prvih dveh partnerjih niste naučili, saj sicer
> verjetno ne bi bili z njima. Prave ljubezni vas ni naučil vaš
> sedanji parter, to je v vas in on jo je le izvabil iz vas s
> svojo lubeznijo in osebnostjo nasploh. Že to je največji
> dobiček, ki ga lahko potegnete iz tega razmerja “VESTE KAKŠNA
> JE PRAVA LJUBEZEN” in ste sledili glasu svojega srca in ne
> realnosti. Morda boste kdaj živeli s tem moškim morda ne,
> vsekakor pa veste kaj iskati in kaj si zaslužite. Pot do tega
> bo morda trnova in pekoča, a povejte mi, ali ni vredno biti
> pogumen in slediti glasu srca. Nikakor vas ne obsojam, ker
> ste vdrli v tuj zakon, niti vašega moškega, saj sta za
> ljubezen potrebna vedno dva in sploh ne dvomim v vajino
> ljubezen.
>
> Vsekakor mislim, da je vaš moški zaljubljen le v vas, saj ko
> je človek zaljubljen oziroma srečen z nekom ne vidi drugega
> razen ljubljenega, vas pa je “zagledal” v vašem mirnem
> kotičku. Vendar je skrbel za svojo ženo mnoga leta, ji
> pomagal v težkih trenutkih in v teh letih se mu je razvil
> zelo močan čut odgovornosti, morda si celo misli, da ona ne
> more brez njega (morda res) in si nalaga čut odgovornosti
> zanjo in ne bi prenesel misli, da bi njo pahnil v nesrečo.
> Morda se bi moral naučiti imeti sebe rad in ne živeti za
> druge, zato pa je že potreben velik pogum.
> Je pa tu še druga ljubezen. Vsi lahko imamo več ljubezni in
> strasti in vprašanje je katera je močnejša. To je lahko
> ljubezen do partnerja, ljubezen do svojega poklica, ljubezen
> do domovine in zelo močna ljubezen, to je ljubezen do svojih
> otrok. Morda je to največja ljubezen, ki jo človek lahko
> občuti (ne vem, ker sam še nimam otrok) vendar mislim, da ste
> v primerjavi s to ljubeznijo povsem nemočni. Njegovi otroci,
> to je njegova kri, njegov ponos, njegov obstoj vrste. Tudi do
> njih čuti močan čut odgovornosti, verjetno bolj kot do žene
> in bi verjetno težko prenesel misel, da mora živeti brez njih
> in mu je odvzeto skrbstvo nad njimi. Ali bi vi pustili
> svojega otroka vašemu bivšemu in šli živeti z drugim? Morda
> bi bilo lažje, če bi otroci živeli samostojno in bi si sami
> ustvarjali eksistenco. Morda bi takrat začel misliti “za
> svoje otroke sem poskrbel sedaj pa lahko še zase”.
>
> Vsekakor je tudi sam v velikem precepu, ob vas doživi “sedma
> nebesa” ob vas morda začuti bližino, ki je ob ženi nikoli ni
> in si misli, to je tista ljubezen ob kateri sem resnično
> srečen, ob kateri se mi čas zaustavi. Po drugi strani ga pa
> žre, kaj dela svoji družini, svojim otrokom in ženi nisem
> sposoben ustvariti srečne družine, ne bi se čudil če bi se
> počutil kot slabič. Vsekakor je dozorel čas, da se odločite
> vi in on kaj si želita in kaj bosta naredila. Če se on ne bo
> odločil, kaj bi rad in bo kolebal bo morda tudi vas držal v
> šahu (očitno se ni sposoben). Vsekakor probajte biti pogumni
> in dovolj močni in se odločite le za eno izmed dveh variant:
> ali bo z vami ali pa adijo. Če boste kolebali, ne boste imeli
> odprtega srca za naslednjo pravo ljubezen in takšen odnos
> zahteva verjetno tudi zelo velike psihične napore. Naučili
> ste se ljubiti, veste kaj je to prava ljubezen, vem da je to
> zelo boleče slišati, vendar verjetno se skriva še kje drugje.
>
> Je pa še ena zanka, ki se tu skriva. Tisto, kar je
> prepovedano je zmeraj najslajše. Morda se pri tem izgubi čut
> za vsakodnevno realnost in pusti človeka plavati v morju
> fantazij, saj so mo le te dostopne in morda imajo ravno zato
> takšne “prepovedane” romance svojo draž. Tudi avto se v
> izložbi lepše sveti, kakor čez eno leto na domačen dvorišču.
> Vi ste še zmeraj v izložbi in nedosegljivi.
>
> To je bilo moje moško stališče, morda se boste strinjali
> morda ne, vendar to je moje mnenje.
>
> Bodite pošteni in pogumni do svojega srca. Pošteni, da vas bo
> pot vodila do prave ljubezni, pogumni pa, da si ji boste
> upali slediti.
>
> lep pozdrav in veliko sreče Simon