Ljubezen???
Lepo pozdravljen!
Toliko se piše in govori o ljubezni, kaj naj bi to sploh bilo, kaj točno moraš čutiti,da veš da je to tisto pravo-kaj sploh je tisto pravo???
Vsa ta vprašanja so mi neumna,a mi vseeno ne dajo miru in pogosto uničujejo mojo zvezo. Imam fanta s katerim sva skupaj že skoraj leto in pol, je fant, ki ga ne najdeš pa če ga iščeč z lučjo sredi dneva,ima me neskončno rad in naju vidi skupaj v prihodnosti.
Tu pa nastopim jaz, ki vedno znova razmišljam,se sprašujem in opazujem:kaj čutim,kako čutim zakaj tako in ne tako kot piše v knjigah…. Imam ga rada,to še posebej občutim kadar se skregava,ko mi hoče bolečina v prsih raztrgati srce,a vseeno ko je vse v redu,nisem srečna (ne vedno) nisem sproščena,bojim se, da nama ne bo uspelo, da bom razočarana,da me bo zopet bolelo…
Pogosto razmišljam o tem, da bi ga pustila zaradi tega ker imam občutek,da si take punce,kot sem jaz ne zasluži, čeprav mu dam ogromno – ljubezni,razumevanja,skrbi….-in bi mu bilo bolje drugje.
Kaj naj naredim? Kako naj se sprostim? Imela sem sanje,kako bova skupaj ustvarjala,imela družino….še danes si želim iti skupaj z njim na svoje,a ti dvomi,povezani z zgornjimi vprašanja,me ubijajo in delajo nesproščeno.
Sploh se ne razumem. Nimam želje po kom drugem,sploh nimam želje da bi še naprej iskala,želim si njega a ne razumem zakaj se potem bojim verjeti bojim zaupati in sprejeti tega kar mi je dano.
Hvala za pomoč!
Objemček
Veš, ne besede ne knjige ne morejo pvoedati, kaj je to ljubezen, ali kaj je to tisto, akr bi moralo biti.
To boš vedela takrat ko tega ne boš več imela. Ne razmišljaj o tem, česar nimaš, ampak se veseli tega kar imaš.
kdor se zaničuje, ga bodo tudi drugi začeli kmalu, kdor ne verjame, da zasluži dobro, ker dela dobro, tudi dobil ne bo nikdar tega.
Veselimo se tega trenutka, kajti nikoli ne vemo, kdaj je to naš zadnji trenutek.
Ti samo ljubi in se ne ubadaj s tem, kaj je ljubezen.
primož
Verjetno si že bila prizadeta zaradi fanta, pa se sedaj bojiš istega scenarija. Ampak kaj se bo zgodilo, tega ne more nihče napovedati. Ne poskušaj imeti nadzor nad nečim, kar ni v tvoji moči. Edino, kar lahko storiš je, da se potrudiš in narediš najboljše kar moraš, da bo vajin odnos uspel, da bosta oba zadovoljna. Tvoja dejanja uresničujejo tvoje misli in preko tega tudi, kako čutiš. Če si kar naprej ujeta v negativnih mislih in razglabljanju, kaj je prav in kaj ni, bodo tudi tvoja čustva razdvojena.
Če si se odločila, da želiš ostati s tem fantom in imeti dober odnos, potem naredi vse, da se boš z njim še bolj zbližala. Ugotovi, kaj potrebuješ in kaj je potrebno storiti, da bodo te potrebe zadovoljene. Morda pa ti kaj manjka pri tem fantu, nekaj pogrešaš, ali pa si sama ne znaš tega preskrbeti (npr. razvajanje same sebe). Pri nikomer ne boš dobila vsega, kar si boš želela, zato si boš določene stvari morala poiskati sama. Nihče drug ti ne more dati takega zadovoljstva, kot si ga lahko sama (da drugim poveš, kaj potrebuješ ali pa se “častiš” sama).
Morda v tebi nek glasek kar naprej vztrajno ponavlja, da nisi vredna ljubezni. Ne glede na to, kdo in kdaj ti je to v resnici rekel, je to preteklost. V sedanjosti si odraslo dekle, ki je sposobno, da si poišče ljubezen in jo tudi daje.
Mogoče se tvoja zveza ni začela z noro zaljubljenostjo in si želiš tega občutka. Ampak ta občutek bi vseeno nekega dne minil in verjetno bi ostalo to, kar čutiš sedaj, ali pa še to ne. Sem mnenja, da je zaljubljenost samo trik narave, da partnerja ostaneta toliko časa skupaj, da se bolje spoznata in tako lažje odločita, če sta za skupaj. Ljubezen se prav tako lahko začne brez zaljubljenosti, se razvije iz prijateljstva in privlačnosti. Taka zveza po moje ni prav nič slabša od prve variante začetka. Lahko je celo boljša, ker po zaljubljenosti, ko vidimo idealizirano sliko partnerja, pademo na trdna tla in smo pogosto razočarani. Pri “nezaljubljenosti” pa po moje partnerja vidimo bolj realno in padec ni tako boleč.
Prava ljubezen zame ni toliko občutek, ampak dejanja. Zavestna odločitev, da boš ostajal s partnerjem in mu boš nudil tisto, kar potrebuje, delal najboljše, kar lahko za vajin odnos. Nič ni narobe, če se za to odločaš vsak dan sproti. Ker dnevi postanejo tedni, tedni meseci… in nekega dne se zaveš, da si že zelo dolgo skupaj z njim, da ni bilo lahko, vendar si zadovoljen, počutiš se dobro.
Ampak to je moj pogled na vse to. Morda imam premalo izkušenj, ker sem imela dve zvezi, eno psihološko zelo naporno, zato v tej drugi cenim stvari, ker vem, da ni vse samoumevno. In imela sem (imam?) podobne občutke, kot jih imaš ti. Ko sem nezadovoljna, se ustavim in pomislim, kaj mi manjka, morda še premislim, če je to povezano z mojo preteklostjo. Nato pa naredim načrt, kako bom zadovoljila svoje potrebe.
Če ti fant zadovoljuje potrebo po ljubezni, nežnosti, spolnosti, te podpira, spoštuje, razume, ti daje občutek varnost…lahko ostale potrebe (pogovor, zabava, itd.) zadovoljiš tudi kje zunaj zveze. Tudi tebi svetujem, da se sprašuješ, kaj ti manjka, kaj bi rada, kaj bi te zadovoljilo. In potem premisli o opcijah, kaj ti lahko storiš, da ustrežeš sama sebi. Pomemben je občutek, da imaš nadzor nad svojim življenjem. Pri meni (zaenkrat) deluje. Dvomov je manj, zadovoljstvo je večje in predvsem uživam v dobrih straneh zveze.
Naj povzamem, kaj sem ti hotela povedati… Ni rečeno, da je tvoje nezadovoljstvo povezano z občutki, ki jih imaš ali nimaš do fanta. Morda je vzrok v tebi in v nezadovoljstvu do same sebe. Preden narediš naslednji korak, razišči tudi to opcijo. Zavedaj se, da življenje kreiraš sama, sama izbiraš zadovoljstvo ali pa nezadovoljstvo. Vedno lahko kaj narediš glede tega, samo razmišljati moraš o tem in na podlagi tega tudi delovati.
Vem kako se pocutis. Tudi jaz sem ze cutila enako. V bistvu imas vse, da si lepsega in boljsega zivljenja ze skoraj ne bi mogla zamisliti, a ti na trenutke nisi srecna.
Namesto da bi uzivala, imas slab obcutek, ces: “Saj si tega ne zasluzim, a je spolh lahko vse tako lepo, ali se za tem kaj skriva? Sigurno ne bo dolgo trajalo, enkrat se bo nekaj naredilo in vse bo uniceno in jaz bom ostala zalostna in prizadeta. Ker to nekako ustreza zivljenju, ki naj bi ga zivela. Ne jaz ze ne morem biti srecna!”
Tukaj je nesmiselno govoriti in se sprasevati o ljubezni ali o tvojem fantu. Govora je samo o tebi, o tvojih obcutkih in tvojih mislih. Obcutkih, da si tega vsega ne zasluzis. Jaz bi lahko napisala enako pismo kot ti. Sprasujem se, ali je res mozno, da sem tako srecno zaljubljena in da me ima moj fant tako rad in da sem tako po nakljucju srecala cloveka kot je on. Sploh ko ze mislis, da postenost, preprostost, zvestoba in prijaznost niso vrline, ki bi bile moskim poznane. In namesto da bi uzival to sreco, samo premisljujem, kdaj bo to minilo (pa ceprav si tega sploh ne zelis) in ali je vse to sploh res. Da ne omenjamo, da kdaj podvomis v njega, njegovo zvestobo in lepe besede… pa ceprav niti najmanjsa stvar ne kaze na to, da bi ti bil nezvest ali lagal, ampak preprosto samo zato, ker enostavno ne mores verjet, da je lahko tako lepo.
In potem vprasanje kaj naredit in zakaj je tako? Jaz sem ze premisljevala, da je vse odvisno od vzgoje, ki so ti jo dali starsi. Da to ocitno izvira iz familije in stvari, ki so jih govorili starejsi in so se ti kot neka splosna pravila vtisnili v podzavest: “Zivljenje je eno samo trpljenje… vse lepe stvari se izkazejo kot zlagane… ko umremo gremo v nebesa (torej sreca sele po smrti)…” Ves ta pesimizem, nesrece, tezave sveta in posameznikov, vsakdo govori samo o problemih, malo je taksnih, ki bi govorili kaj vse lepega se jim dogaja (to ocitno sebicno skrivamo zase – ker zakaj bi se “hvalili” medtem ko so ostali tako nesrecni in imajo kup problemov), vse to ti daje obcutek, da na tem svetu ni in ne more biti srece. Torej ce si srecen, se ti to v bistvu samo zdi, ni pa res. In to imas v podzavesti in to moras zdaj zavestno premagat. V zivljenju niso samo redki srecni trenutki (ki minejo), so tudi srecna obdobja. Vsakdo je lahko srecen, ce je le dovolj skromen in ga tudi male stvari osrecujejo in ce goji pozitivne misli. V mislih si moras dovoliti, da uzivas vse lepo kar se ti dogaja in verjeti, da si to zasluzis. Predvsem to zadnjo… ZASLUZIS SI! Zakaj? Vprasaj svojega fanta. On bi dal vse zate in bolj kot karkoli verjame, da si TI zaslusis najboljse na tem svetu in on je tako srecen, da si tudi ti zelis biti z njim. Mislis, da si on ne misli kdaj, kako je lahko srecen, da je taksna punca kot si ti prav z njim.
Osvobodi svoje misli… ta problem zaupaj fantu in sigurno ti bo lazje premagat stare, napacne poglede na svet. Poudarjam, problem ni v njem ali vama, ampak v tvojih mislih. Ga ze vidim kako te bo pogledal, ko bos rekla, da imas obcutek, da si ti vsega tega sploh ne zasluzis. Kar oci mu bodo ven padle. Seveda si vredna vsega tega!!! 🙂