Dovolite mi, da z vami delim majčkeno zgodbico. Poznam žensko, mati, ki že dolgo časa kadi. Njen otrok jo že dolgo časa prosi, roti, naj preneha. Tudi sama mi je zagotovila, da bi najraje nehala, čeprav ji ne verjamem. V resnici se mi zdi, da se ji ne zdi pošteno, da bi zaradi otroka žrtvovala osebno svobodo.

Ljudje, sprašujem vas, KAM SMO PRIŠLI?!?

Da se ljubeča mati ne more odreči smrtonosni razvadi tudi na račun solz svojega otroka, ali da se ljubeča žena ne more odreči smrtonosni razvati, tudi na račun (you name it, i tried it) svojega moža?!?

Ne verjamem da ne more. Prej noče.

Glej naslov teme. In mi povej, česa jaz tukaj ne razumem? (in tu ne gre le za eno osebo, niti le za osebo ženskega spola, jih poznam kar nekaj)

Kam smo prišli, da otrok postavlja meje staršu, bi se jaz prej vprašala. In zakaj nekdo otroka uporablja za dosego ciljev? Ker predvidevam, da sam od sebe (v solzah!) ne bi matere prosil, naj preneha s kajenjem, kajne? Dokler mati ne kadi v zaprtih prostorih v otrokovi in moževi prisotnosti, je to njena osebna izbira. Nobeno pretiravanje ni zdravo, niti kajenje niti fanatično nasprotovanje.

Otroček očeta prosi očka ne jit spet skakat iz avijona, očka prosim ne…žena ga je prosila vrsto let naj preneha s hobijem..pa ni….

skratka to je relativno …ne more vsak odvisnosti premagati, žal tako je, samo to ne pomeni da te nima rad/a.

1. Odvisnik je odvisen od svoje droge in ni prostovoljno notri, Je pač idiot na povodcu droge in kot priden kužen upošteva svojega gospodarja DROGO. (Nazoren prikaz za tiste, ki ne morete dojeti, da je odvisnik odvisen in izbere drogo pred vsem, kadilci niso izjema).

2. Otrok( ne mladostnik) sam od sebe nikoli ne bi jokal in rotil mamice naj preneha, če ga v to nebi zmanipuliralo sorodstvo, ponavadi mož ali starši od grozne mamice.

3. Druga točka ne anulira prve. Mami je še vedno idiot ker kadi, oči pa ker maipulira.

Kajenje je osebna odločitev. Dokler s kajenjem ne ogrožaš zdravja otrok in ostalih (kadiš v prezračenih prostorih, na balkonu, čez okno in ne v stanovanju z zaprtimi okni), je obsojanje nespoštovanja kadilca do teh oseb prej sovraštvo kot dobronamernost. Tudi iz naslova teme (ljubeča mati – my ass) se vidi neke vrste sovražna nastrojenost do te razvade ali človeka. Velikokrat sem opazila neskladja med kadilci in nekadilci, zadnjih nekaj let pa moram priznati, da se mi zdijo nekadilci s sovražnimi govori in pogledi napram kadilcem precej agresivni. Pa nič ne rečem, da kadilec nič ne pazi, kje kadi (zaprt prostor), piha dim direktno v nekadilsko družbo (tukaj izvzemam veter, ki včasih v lokalu dim pač ponese k sosednji mizi), tukaj ne rečem – to je agresivni kadilec in ima tudi nekadilec vso pravico se postaviti zase. Da pa nekdo (v tem primeru otrok) kar tako “teži” kadilcu, zakaj pač kadi, pa mislim, da si odločno preveč dovoli. Še več pa si za moje pojme dovoli nekdo, ki takega človeka oceni za neljubečega oz. neodgovornega do otrok. Kot je že moj predhodnik napisal, lahko samo to še napišem – kaj pa, ko bo očka rad spil pir, pa bo otrok začel, da naj neha piti. In ta isti očka bo najstniku – temu istemu sinu, ko bo prišel nabutan domov govoril, da ne sme piti (ker je pač mladoleten).

Ne razumeš, da ne gre za “nočem” in “ne bom”, ampak za kadilčev strah pred porazom in razočaranjem, če ne bo zmogel nehati kaditi.
Enostavno, ko kadilcu nekdo začne omenjati bolezni, denar in prenehanje kajenja, ga postane strah, postane nervozen in si prižge še dve tri cigarete več, kot bi si jih sicer. Ker ve, da bi bilo dobro da neha iz tisoč razlogov, a tisti eden, tisti strah pred trpljenjem, odrekanjem nečemu, kar ti daje lažni užitek in najbolj strah pred porazom, neuspehom je veliko večji od tistih tisoč.

Kaj če za spremembo nehate prositi in izsiljevati z jokom, pač pa ponudite ženski pomoč, pogovor, razumevanje – tako razumevanje, da ji poveste, da razumete, kako se počuti in da razumete njen strah, da ji boste pomagali, da ste ji vedno na voljo za pogovor, za reševanje dilem, za tolažbo, za zamotenje misli na cigarete itd.