Vidim, da še vedno ogromno žensk ogromno lika. Sploh ne vem zakaj. jaz sem si zadevo resnično poenostavila kolikor se je dalo in iskreno povem, da ne vem, če likam 1x na 3 mesece!!! Mogoče tu in tam kakšno svojo srajco (partner kupuje tiste, ki jih ni potrebno likati. pa tudi tiste, ki niso takšne so danes tako tkane, da je res čim manj ali skoraj nič dela.) ali pa kakšne hlače na rob, če so bolj slabe kvalitete (kvalitetne se enostavno obesijo po robu pa je).
Ok, ne rečem, ko bodo pleničke in oblačilca za dojenčka jih bom likala, če bo treba, drugače pa je pri meni takole:
– kuhinjskih servetov, brisač, spodnjega perila ne likam (vse to je likala moja mama);
– ne likam nit posteljnine in rjuh (imam jogi rjuhe),
– ne likam T-shirtov, ki jih je pri nas ogromno, ampak jih preprosto ne obešam s klinčki, pač pa jih poveznem na polovici čez žico (saj veste – tisto ki je na stojalu za obešat) – vmes jo mogoče malo popravim gor ali dol, da se ne pozna rob, ko se posuši;
– srajce in podobne stvari, ki bi se morda lahko zmečkale obesim na obešalnik, ko jih operem (in so še mokre), zapnem gumbe in natančno naravnam ovratnike – torej, tudi tega ne likam;

….pa ne vem, a sem še kaj spustila? A je še kaj v tem gospodinjstvu kar bi bilo potrebno likat?

Tiste, ki še niste, poskusite. Ne bo vam žal. moja mama še vedno lika vsako soboto ali nedeljo kot nora in tudi jaz se spomnim, da je včasih šlo za to likanje še in še ur. ne vem no, stvra okusa, ampak meni se zdi škoda časa, ki ga je že tako premalo.

Bivša miška,

jaz delam natanko isto. Moja mama pa je kot tvoja mama.

Jap, tudi jaz delam tako (moram pa zlikati moževe uniforme-žal dela v SV).

Se strinjam, nadležna opravila je treba zminimizirat.
Zato pri nas ne likamo, pa tudi perila ne obešam – hišni sistem za podporo moje lenobe je izdelan do potankosti:
– v utilitiyu je pralni stroj in točno na njem sušilni. Perilo samo zmečem iz enega v drugega (nič obešanja), najkrajša pot).
– ko je suho, majce zložim, vse ostalo pa samo razmečem po gajbicah, ki so na policah zraven (in imajo napise npr. Katja gatke, Mami perilo, Oči štumfi, Tamaladva hčače in trenirke..), celo brez zlaganja.

Perilo mi tako vzame kar najmanj časa. Vsak točno ve, kje ima svoje čiste cunje, in ker imava na srečo zelo fleksibilno zaposlitev, se nama ni treba oblačiti v poslovne obleke, tako da ta sistem odlično deluje.
Pri treh otrocih res nočem zgubljat časa s perilom.

lena in iznajdljiva N:)

Ja, res je, zadeve se da danes močno poenostaviti s premišljenim nakupom.

Vendar si še vedno ne predstavljam moževih srajc nezlikanih. Sorry nisem še našla take, ki je ni potrebno zlikati.

Moja tašča pravi da smo “ta fine” gospodinje in da se nam nič ne da in da zato kupujemo jogi rjuhe, pa zmečkanke namesto damastne posteljnine.

Sem raje “ta fina” in imam zato več časa za mojega malčka.

Kakor komu paše.

LP

Tudi pri nas likamo tako, na hitro, predvsem me pa motijo T-shirti, kot veliko večino drugih gospodinj. In sem se že tudi odločila, da jih ne bom več likala. Ampak so čisto preveč zmečkane, pa jih tudi lepo otresem pred obešanjem in na polovico čez stojalo.
Kako “naredit”, da ne bodo več zmečkane?

Moj je kar nekaj srajc kupil v Emporiumu – Burton. Cene se mi ne zdijo pretirane – pač noramlno za srajce, ampak še niti enood teh do zdaj nisem likala. Tiste ta posebne – bugelfrei (brez likanja) pa je kupil že pred časom, pa se ne spomnim kje.

No, bravo. Tudi jaz likam enkrat na dva do tri mesece. Pa še takrat se mi ponavadi ponudi tašča ali babica. Jaz sem ugotovila, da je nepotrebno ob nakupu sušilca. Vse še toplo pogladiš in je opravljeno. Pa tudi peremo ne kar naprej, ampak imamo urnik in se ga nekako skušamo držati (tri do štiri runde ob vikendih: v petek jaz posortiram, v soboto zjutraj mož nese v stroj in da prat, sam se je vsega naučil, imamo pa zelo simpl mašino, nato jaz ponavadi preložim v sušilc, obesim, če je treba kako reč, mož mi suho prinese, jaz zložim; tako sva usklajena, da gre hitro).

Likamo samo nekaj srajc, ker želim, da so za v službo za moža brezhibne, sicer pa že dolgo ne kupujem več takih, ki jih je treba likat. Tudi te, ki jih likam, so lahko likanje, tako da so takoj gotove.

Vsekakor sem za to, da si ženske poenostavimo življenje. Tudi jaz ne morem razumet tistih, ki vsako nedeljo dve uri preživijo za likalnikom. Sploh zdaj, ko prihaja poletje.

M

Kaj pa če zmanjšaš število obratov pricentrifugi? Jaz nikoli ne perem na več kot 900 obratov, čeprav imam možnost do 1500. Se mi zdi, da je perilo dovolj ožeto, pozimi se tako vlaži suh zrak v prostoru, poleti pa je itak takoj suho.

T-shirti se morda na prvi pogled zdijo malo zmečkani. Moja izkušnja je taka, da ko ga oblečeš in ga imaš nekaj časa na sebi, ga itak toplota telesa poravna; mogoče še malo pogladiš z rokami in to je to.

Srajce brez likanja se kupijo skoraj povsod. Vlažno obesiš in je. Emporium (Van Laack, te so kar drage), Maxi, Mura ima lahko likanje, Renome na Slovenski jih ima brez likanja, nekaj najboljših se dobi tudi v tujini, teh se sploh ne sme likati, a ena stane od 50 do 80 funtov (www.etonshirts.co.uk).

Jaz sem se tega sistema naučila od svoje mame.
S tem da perilo obesim in se pri tem potrudim, da je pošteno streseno in poravnano. In zlagam sproti, ko pobiram, sicer rajši pustim, da visi. Centrifugo zmanjšam in stroja ne nabutam do konca, in ni nobenih težav. Tiste srajce, ki jih mož nosi, so vse za likanje, ampak gre.

Ja, tudi jaz sproti zlagam, ko pobiram perilo. Po moje je itak v tem bistvo.

Jaz tudi likam na tri mesece, pa še takrat je bolj malo za zlikat.

Zelo se mi obnese, da zložim perilo takoj po pranju in ga nekaj časa pustim (se zelo zravna), potem ga obesim in potem takoj spet zložim. Likam res le še kakšno bluzo, srajco in kakšne ta boljše hlače.

Jaz sem pa očitno še za v zgodovino :o(
Sicer ne likam posteljnine, brisač in spodnjih hlač;
likam pa vse ostalo. Tudi moj mož ima nekaj srajc, kjer piše, da likanje ni potrebno, pa se meni ne zdi tako. Da bi vrhnje majice pustila nezlikane, se mi tudi ne zdi. Kuhinjske krpe likam, ker jih lažje pospravim v predal :o)
Potem so pa tu še šolske uniforme in včasih moževe hlače, pa kavbojke… skratka veliko, ki pa je še več, ker je tudi nas veliko :o)
Se mi zdi, da moja mami, za razliko od ostalih, lika manj…
Lep dan!

Vladka

Jaz likam samo moževe srajce in hlače.

Na teden zlikam pribl. 5 srajc, 10 T- shirtov, kakšne kavbojke in hlače, 7 robcev, pa še kaj bi se našlo. Meni se to ne zdi pretirano.
Porabim pa veliko manj časa pri obešanju perila, ker enostavno zmečem v sušilca. Zlagam sproti, likam pa ponavadi 1x na 10 dni.
Likam ponavadi takrat, ko gledam televizijo, največkrat studio city, trenja ipd. Saj veste, ženske lahko počnemo več stvari hkrati. Moj otrok zaradi tega ne trpi, ker takrat že veselo spančka.

jaz ne likam že 5 let 🙂 .. kolk se mamo fino :)) pa nič nismo zmečkani 🙂

B.

Če sodim po vaših odgovorih, potem jaz zelo kompliciram. Vam kar zavidam, po drugi strani pa ne morem servetov zložit v omaro, ne da bi jih prej zlikala. To mi je ostalo še iz osnovne šole (gospodinjski pouk – edina stvar, ki se jo spomnim, ha ha), da je potrebno stvari prelikat, da odstranimo sledi praška, torej da jih na nek način “steriliziramo” – ok, izraz je pretiran.
Mož ne nosi srajc, nosi pa T shirte poleti in pozimi in jih vedno likam, ker se mi zdijo preveč pomečkani. Jogi rjuh ponavadi ne likam, edino od tamalega navadne rjuhe. Likam tudi njegove “ninince” – 15 x 15 ta male krpice od Tosame :)). Jih je treba menjat vsak dan, ker jih vlači po celem stanovanju, pa z njimi briše po tleh… Pa moje srajce in T shirte tudi likam, bi se počutila blazno neurejeno v njih. Edino spodnjega perila, brisač in nogavic ne likam.
Nekaj pa je res:
– nimamo sušilnega stroja, mogoče bi bilo manj zmečkano (centrifuga je na 800 obratov)
– likanje zame ni grozno opravilo, ponavadi to počnem zvečer pred tv-jem in niti ne vem, da likam.

Na teden likam cca eno uro, je pa res, da pri nama še ni otrok. Kuhinjske serviete ne likam, ker imam mečkanke, brisač, spodnjega perila, posteljnine ne likam. Imam pa sušilni stroj, vendar so še vedno stvari, ki jih je potrebno vseeno polikati. Kakšna srajca, majice, kakšna bluza, kavbojke.
Meni likanje ni ravno muka, če pa bi morala ene tri, štiri ure stati zraven likalnika, mi pa ne bi bilo vseeno.

Likam pa zvečer pri dnevniku in si predstavljam, da po kom likam. Gre lažje!

LP