Lexaurin – nujno!
Tudi naša pripravljena pomirjevala so ostala nedotaknjena. Juhuuuuuu!
Sicer smo imeli radio bolj na glas, pa dali smo ji kup stvari, ki ji niso na razpolago vsak dan itd. Res da je ob vsakem bolj močnem poku letela pod kuhinjski pult ali za računalniško mizo, pa je potem kaj hitro prišla spet ven.
Edino ob polnoči jo je vse skupaj prestrašilo, kljub glasni glasbi, in jo je ucvrla za sedežno. Mi smo njejo početje popolnoma ignorirali, ker ji nismo želeli pokazati da je res nekaj narobe.
Ko se je po cca uri, dveh po polnoči najhujše pokanje in žvižganje umirilo, je spala kot cuker na svojem jogiju. :)))
Lp, Saška.
No naša so nažalost bila dotaknjena in mi je žal za to. Zaspala je šele nekje proti jutru, celo noč je težko dihala in srce ji je razbijalo kot noro. Pasto sem ji dala okoli 8h zvečer, ker je bila vidno prestrašena, hotela se je zavleči za stranišče in se tam seveda zagozdila. Že po petih minutah so ji noge klecale in tako je bila ohromljena vse do jutra. Zjutraj sem jo morala prav fajn buditi, da sem jo spravila kakor toliko k sebi. Naslednje leto bomo v vsakem primeru brez pomirjeval, ker očitno jih ne prenaša ok.
