lexaurin
Tudi sama sem dobila to zdravilo, pa mi zdravnica ni nič povedala, v kakšnih odmerkih naj jih jemljem, je rekla, ko pač začutim, da sem nemirna, da se ne morem umiriti, naj vzamem. Kakšen dan se počutim zelo dobro, kakšen dan se pa strah, panika, nemir, trema, strah je podoben kot takrat, če me nekaj pomembnega čaka, ampak takrat pride do olajšanja, ko je tisto mimo, zdaj pa v bistvu sploh ne vem, česa me je strah in posledično tudi olajšanja ni. Kakšen dan je tudi tako, da se pol dneva počutim odlično in sem že vsa vesela, da sem v redu, potem pa ne vem, kaj pride in se vsi tisti čudni občutki vrnejo. Tudi imam občutek, da me ves čas boli glava. Če me že ravno ne boli, imam pa tak zelo čuden občutek kot en pritisk v glavi, zadaj, bolj zgoraj. Ko mi je bilo res hudo, sem vzela en tabletek tega zdravila, pa ni bilo bistvene razlike, načeloma pa poskušam priti brez tega čez. Zdaj razmišljam, če bi vseeno morala jemati bolj konstantno in vsak dan, da bi res kaj pomagalo. Kakšen nasvet prosim?
Pozdravljeni,
če boste pomirjevalo jemali redno, vsakodnevno je velika verjetnost, da boste postali odvisni: razvila se bo toleranca, za isti učinek boste morali jemati višje odmerke, če ga ne boste vzeli boste imeli težave.
Pomirjevala naj bi uporabljali kratkoročno.
Torej, opredeliti skušajte svoje težave in poiskati pomoč. Pogovorite se še enkrat z zdravnico. Če boste neuspešni, se posvetujet še s psihiatrom.
Prilagam branje:
lp
Pri meni postaja tole vse hujše. Sicer sem naročena k osebni zdravnici, kako hitro se pa potem pride do specialista. Vem, da bom dobila napotnico in tudi želim si jo, ker imam občutek, da se ne morem več kontrolirati. Lexaurina sem danes vzela dva, ne pomaga dosti. Nemir, tesnoba ne izgine, občutek imam, da se vsa tresem. glavo mi bo razneslo. Po kolikem času se telo navadi na to zdravilo? Sama sem mislila kakšen teden jesti po trikrat na dan, da se umirim in spravim v normalno stanje, potem pa zmanjšati in ukiniti in z drugimi tehnikami poskušati, da se obrdžim v stabilnem stanju. Vse težje prenašam vse skupaj. Kaj pa kombiniranje zdravil? Najprej sem poskusila s persenom, pa tudi ni pomagalo, potem sem vzela lexaurin čez, sem naredila napako? Lahko proti glavobolu vzamem še lekadol ali kaj drugega proti bolečinam?
Hvala za vse nasvete.
Bom še tukaj nadaljevala. Bila sem pri zdravnici, sicer je bila nadomestna, mi je pa predlagala, da začnem kar jemati cipralex, s tem, da sem za tri tedne zraven dobila še helex. Povedala mi je, da bom morala cipralex jemati vsaj 6 mesecev. Trenutno sem sicer tri tedne po spontanem splavu, ampak po treh menstruacijah sva z možem želela delati na novem otročku. A lahko preneham z jemanjem že po treh mesecih, če se bom dobro poutila? Če bom vseeno jemala 6 mesecev, ali lahko takoj po prenehanju načrtujeva otročka ali morava še kaj počakati, da se telo ščisti?
Hvala za odgovore.
Kr ena!
O prenehanju jemanja se boste morali pogovoriti s svojim terapevtom, samovoljno prenehanje odsvetujem, prav tako zdravljenje z antidepresivi zahteva čas, 3 mesece pa je prav gotovo premalo, menim da bi se v tem primeru vsa situacija ponovila, sicer je odvisno od posameznika, vendar govorim iz lastnih izkušenj in na podlagi tega kar ste že napisali. Lexaurin pa je pomirjevalo, zato lahko postanete odvisni, 3 na dan se mi zdi kar velika doza, zato raje poskušajte na kakšen drug način, persen je iz zelišč, zato ni nič narobe. če ste ga vzeli poleg lexaurina. Če vaši glavoboli izvirajo iz psihične napetosti, potem dvomim da bi vam lekadol sploh pomagal, ko boste našli učinkovit način oz. zdravilo za tesnobo in nemir bo verjetno tudi glavobol izginil. Vsekakor je dobro če obiščete kakšnega psihiatra, napotnico dobite pri svojem zdravniku, on vam bo lažje svetoval in predpisal zdravila.
Lp
Torej, pomirjavala predpisujemo le na začetku, ko antidepresivi še ne kažejo učinka. Po treh, štirih tednih ali še prej jih navadno ukinemo. Če bi jih jemali redno trikrat na dan več kot toliko, bi bila nevarnost razvoja odvisnosti večja.
Glede na to da ste nekaj tednov po sponatnem splavu je mogoče vaše stanje povezano s tem? Se o tem lahko s kom pogovarjate?
Če gre za pravo anksiozno motnjo, potem svetujemo zdravljenje od 6 do 9 mesecev, pri nekaterih tudi dlje. Nekateri opustijo zdravila brez škode prej, stroka pa pravi, da je nevarnost ponovitve v tem primeru večja.
Nosečnost lahko načrtujete takoj po prekinitvi. Čakanje ni potrebno. Glede na to, da nimate kronične duševne motnje si prizadevajte, da med nosečnostjo ne jemljete zdravil.
lp
Sam splav je bil verjetno kaplja čez rob, letos imamo eno tragično leto, kar nekaj smrti, kup bolezni, po svojem splavu sem se še nekako dobro držala, ko sem pa na isti dan izvedela, da je spalvila še od mojega brata žena in da je svakinji po moževi strani umrla mami, me je pa zlomilo, takrat je bilo tudi najhuje, naslednji dan sem odšla do zdravnice in dobila cipralex. O vsem tem se veliko pogovarjam, v prvi vrsti z možem, potem imam pa dve zares dobri prijatlejici, z eno greva večkrat ven, na sprehod, pride do mene, kadarkoli jo rabim, z drugo sva v rednih telefonskih stikih in o tem res ogromno govorim. Že ko so se začele te tesnobe in strah, se nisem zapirala vase, ampak sem prav začela iskati družbo. Problem sama vidim v tem, da sem se čez vse smrti in bolezni dobro držala, ko je bilo pa mimo, sem začela potencirati nase. Začela sem si domišljati razne znake in se spraševati, če imam tudi sama raka, predvsem se bojim, da če bom dovolj zgodaj prepoznala znake, da bi šla k zdravniku, oz. a jih bo zdravnik prepoznal, da ne bo prepozno. Od moža brat je namreč letos, star 31 let, umrl za rakom in nekako so ves čas izpostavljali, koliko prej so se začeli znaki, pa so bili tako vsakdanji in običajni, da zaradi njih ni šel do zdravnika, ko je šlo pa predaleč, je bilo pa očitno prepozno, čeprav se je z boleznijo boril dve leti in naj bi vmes bilo že dobro, pa se mu je ponovilo. sama sem si pa verjetno bolj domišljala kot da bi bilo res, kaj vse me boli in ko sem se začela zavedati, da ves čas razmišljam samo o tem, kaj me boli, me je zajela huda panika in se tega strahu, tesnobe, nemira nisem mogla več kar tako znebiti.
Še nekaj v zvezi z jemanjem zdravil bi vprašala. Zdaj sem dobila predpisan helex za tri tedne, prvi teden tri na dan, drugi dve in zadnji eno. Jaz sem se po treh dnevih počutila toliko bolje, da sem vzela le še dva na dan in še po dveh dneh le še enega. Čez dan se res počutim bolje, zvečer me zmaguje verjetno bolj utrujenost. Ali lahko že prej opustim jemanje helexa, če se bom počutila v redu? Aja, naj še povem, da sem bila tudi pri svoji ginekologinji in sva se prav lepo pogovorili o vsem, od takrat mi je tudi še veliko boljše. Ona je rekla, da če slučajno v tem času zanosim, naj samo preneham z jemanjem cipralexa. A bo vseeno z otročkom vse v redu? Sicer ne načrtujeva z možem ta čas in se imava resen namen paziti, samo ne uporabljava nobene druge zaščite in bo vseeno obstajala možnost, da pač zanosim “ponesreči”. Kako bi to vplivalo na otročka?
A bi vseeno morala iti do kakšnega specialista, ali je dovolj, da mi ta zdravila predpiše osebna zdravnica in sem le z njo v stikih?
Najlepša hvala za vse odgovore in pomoč.
Glede na vse, se mi zdi prav, da vam je zdravnica predpisala Cipralex. Očitno ste kandidatka, da bi ob vseh teh težavah, ki se tičejo izgub, bolezni, smrti lahko razvila anksiozno motnjo. Glede na to, da ste ukrepali zgodaj je zelo verjetno, da se to ne bo zgodilo. Kar vam je rekla zdravnica glede zanostive drži.
Hlex mirno opustite, če ga ne potrebujete, lahko pa ga ob znakih vznemirjenosti oz tesnobe vzamete po potrebi.
Mislim tudi, da specialista ne potrebujete. Obvladujete sami, zdravnica pa vas pri tem odlično podpira.
lp
Spet se moram malo oglasiti. Najprej vam iskrena hvala za vse vaše odgovore, ki so mi res pomagali in dali upanja.
Zdaj sem pa tukaj z novimi težavami. Kot sem pisala, sem se po 14 jemanja cipralexa počutila veliko bolje, tako da sem prenehala z jemanjem helexa. Ene 5, 6 dni je bilo v redu, potem so se pa težave začele nazaj. Po treh tednih jemanja cipralexa sem imela občutek, da je vse le še huje, namesto da bi počasi bilo boljše. Niti se ne spomnim, na kakšen način se je začelo, le vsak dan sem se počutila slabše. Nekaj časa sem še “trmarila” in nisem hotela vzeti helexa, ko pa le ni šlo, sem ga spet začela jesti nazaj. Imela sem še en napad, ko sem mislila, da je nekaj narobe z mojimi očmi, saj sem pogledala enega otroka in sem videla le pol njegovega obraza, kasneje se pa v pogovoru s sodelavko nisem mogla skoncentrirati in jo normalno gledati. Ker škilim, sem mislila, da je to vzrok, sem se pa vseeno precej prestašila. Bila sem na pregledu pri okulistu in pravi, da je z mojimi očmi vse v redu. Od takrat naprej se spet počutim dobro. V sredo in četrtek sem vzela en helex na dan, včeraj (petek) je bilo vse v redu s pol helexa, danes (sobota) sem ga vzela le četrtino. Je to v redu, da ga takole postopno poskušam ukiniti? Sicer sem ga v prvo jedla le 14 dni, potem ent edne premora, zdaj spet en teden. Od tistega pregleda me je tudi minil nemir, nervoza, opažam pa, da sem nemogoče utrujena. Se mi ne spi, samo res huda utrujenost me daje in kar ne pridem k sebi. to je danes povzročilo le rahel nemir, ampak grem zelo sama sebi na živce, ker imam občutek, da sploh ne morem normalno funkcionirati. cipralex jemljem zdaj že en mesec, pa je s to utrujenostjo vse hujše. Je to stranski učinek? bi moral miniti in v kolikem času? So cipralex sploh primerna zdravila zame?
zelo verjetno je, da nisem dovolj pozorno prebrala. Če sem prav razumela, večino težav pripisujete ukinitvi Helexa in ne Cipralexu? Ko ste ponovno vzeli Helex, se je stanje popravilo. Nič ni narobe, če ga takole postopoma zmanjšujete. Po pregledu pri okulistu pa opažate izboljšanje, vendar zaznavate utrujenost in imate občutek, da ne funkcionirate kot bi lahko – sem vas dobro razumela?
Prilagam nekaj branja na tesmo depresije, kajti utrujenost in pa tudi tesnobnost sta lahko del depresivnega razpoloženja. Če ste mnenja, da imate nekaj simptomov in da je to tisto kar vas ovira potem je vsekakor treba po štirih do šestih tednih preveriti odmerek Cipralexa in šele nato razmišljati o zamnejavi.
lp
Večino težav vseeno pripisujem cipralexu, ko sem utrujena, me boli glava, se ustrašim, kaj je narobe in postanem nemirna in zato vzamem helex. Danes sem preživela brez helexa, nemira cel dan v bistvu ni, mogoče čisto rahel, rahel, le taka huda utrujenost, kot da me vse boli. Začelo se mi je tudi to, da ponoči ne morem spati, prej sem dobro spala. Utrujenost je pristona ves čas, tudi ob helexu, le da takrat nisem nemirna zaradi tega. Pa glavoboli so še vedno zelo pogosti in prisotni. A potem mislite, da se je iz teh paničnih napadov naprej razvila depresija? Meni se zdi, da bi se normalno počutila, če ne bi bilo te utrujenosti.
