Pozdravljeni!
Pišem prvič, ker me skrbi za mojega strica. Oktobra je zbolel za akutno levkemijo brez možnosti presaditve mozga. Dobil je kemoterapijo v bolnici, sedaj pa hodi vsak mesec po injekcije(5x po dve na dan- zjutraj un zvečer).
Se dokaj dobro drži, fizično, psihično pa – začel je piti! Cel teden , potem pa zdravljenje mačka do 14 dni in ponovi. Tudi pade, kadar je pijan. Vem da mu ni lahko, vendar me je strah da se poškoduje, ali okuži, ko je v bifeju, kar je zanj usodno. Če ima kdo podobne težave oz. kakšne izkušnje v podobnem primeru, prosim za kratek nasvet. Lep pozdrav in hvala vnaprej!
Milojka

Živjo,
tudi meni se sliši zgodba tvojega strica zelo zaskrbljujoča. Morda je padel v globoko psihično stisko, da se mu je nekako podrl svet, ker je zbolel ? Potem pa misli, da mu drugega kot omama v pijači tako ne ostane več ? Misliš, da bi ga lahko kdo od svojcev prepričal, naj se oglasi pri kakem močnem vendar rahločutnem psihoterapevtu, ki bi mu pomagal, da se izkoplje iz te stiske in dobi moč, da začne resno sodelovati pri zdravljenju ?

Mogoče bi lahko pomagala psihologinja v kliničnem centru ali na onkološkem inštitutu. Lahko povprašam psihologinjo v kliničnem centru, zelo prijazno gospo, kaj konkretno predlaga, pa se ti oglasim na forum. Če to želiš, mi prosim sporoči.

Druga možnost je psiho-socialna pomoč drugod, lahko bi predlagala Sanjo Rozman, verjetno bi tvojega strica pod nujno vzela naprej, saj je tudi sama prebolela raka. Najdeš jo tudi preko spleta:

Res lepo, da si se odločila nekako pomagati stricu,
se beremo,

Pozdravljena!
Zelo me veseli, da si se tako hitro odzvala in sem ti hvaležna.Na žalost pa stric te vrste pogovorov oz. zdravljenje odklanja, “ker ni pijanec in ne spije preveč, samo včasih?”
Jaz bi morala najti eno pot do njega, da bi se malo zamotil, mu ni za nobeno delo in dolgčas je tukaj, kam drugam kot h kolegu na kozarček.
Sem mu predlagala tudi skupino enako bolnih, pa ne.Doma nima podpore, ker ne razumejo njegove bolezni.
Na kakšen način se mu približati in mu dati voljo do kakšnega hobija, gibanja v naravi, družbe, razen tistih ki pijejo, in s temi vprašanji se ubadam, pa mi ne gre.Vztrajam pa po svojih močeh. Lep pozdrav Milojka

Morda potrebuje pogovor z moškim, pa ne, da tebe ne bi upošteval, le lažje se bo pogovoril, morda, z nekom tretjim.
Ponujam ti možnost, da stopiš v kontakt z osebo, ki veliko ve in je po osebnosti zelo dober človek, z bogatimi izkušnjami na tem področju, tudi lastnimi. Lahko stopiš z njim v kontakt in se kdaj slišita, dobita s stricem.To je ([email protected]). Dela tudi v društvu Žarek upanja.
Predvidevam, da je stric obupal in vzel na znanje pač tisto informacijo, ki kroži med ljudmi, da je to rak in neozdravljivo. Pa to še zdaleč ni res! To ljudje v forumu najbolje vedo in zdravniško osebje tudi ne prekriva dejstev-
treba pa je skrbeti zase kot pri drugih obolenjih, tudi pri navadnem prehladu, mar ne?!

Nikar ne obupaj, saj se bodo stvari uredile, le čas potrebuje tako on kot ti in vsi okrog njega. Le škoda ga je zapravljati za neumnosti, ki jih kasneje težje odpravljaš.

Srečno.

Pozdravljeni!
Lepo se zahvaljujem g. Mileni in g. Tami za spodbudne nasvete. Zdaj je na meni da to sprovedem. O uspehu in nadaljnih vprašanjih se še srečamo na tej strani. Lep Pozdrav Milojka

Milojka,

ali si pomislila na to, da bi se pa morda ti sama oglasila pri kakšni izkušeni osebi, ki nudi psihosocialno pomoč, da bi dobila strokoven nasvet, kako pristopiti in pomagati stricu ?

Držim pesti, da bo krenilo na bolje !