lev – škorpijon
Res je, Zanzibar … ka, zamutila sem glede imena, ker je bilo toliko enih citiranj vmes, da me je zmedlo. Seveda je bil moj zapis namenjen Di-ani. , kar se da verjetno razbrati tudi po tem, kar sem napisala. Se opravičujem za napačno ime, samo da ne bo kakšne vojne zaradi tega. 🙂 Vsega ostalega, kar sem napisala, pa ne prekličem.
Drugače pa prebrala podrobno, brez skrbi. Samo inovativni nicki mi delajo težave. 🙂
Kar se pa samih zvez tiče… mojih 15 let z levom bi tudi že zdavnaj splavalo po vodi, če ne bi bila tipična škorpijonka. In vse, kar za škorpijonke pravijo. 🙂 Tako pa nama kar gre in uživava v tem odnosu. Saj ne rečem, lepo je tudi imet cimra in si delit stroške, obveznosti, skupaj gledat TV … ampak to smo dali skozi v študentksih letih. Opažam pa pri nekaterih mojih vrstnicah, ki so recimo med študijem živele pri starših in bile še na začetku zveze doma pri starših, da se potem, ko končno zaživijo z nekom, zelo hitro zadovoljijo s tem, da so nekomu samo kuharice, perice, cimre. Ker je to dejansko nekaj novega v njihovem življenju. Končno samostojne brez mame! Seveda so tudi tovrstna opravila potrebna in če kaj, potem zagotovo drži tudi rek, da gre ljubezen skozi želodec, ampak če samo to posane bistvo neke zveze, se ji bolj slabo piše. To so opravila, ki hitro postanejo rutina in parv je, da so rutina. Odnosu, ki naj bi bil čustven odnos, pa človek ne sme nikoli dovolit, da postane rutina.
Ne bo nobene vojne, le malo me je ziritiral ton tvojega posta. Ženska je pač v dilemi, zato povpraša za mnenje na forumu. Moje mnenje je, da se ji lahko odgovori na način, ki je čim bolj prijazen do postavljateljice vprašanja. Razen seveda če klamfa neumnosti oziroma če ni lih trda buča. Ampak tvoj “potem se igraj romanco” itd. itd. je daleč od tega. Take besede že vnaprej zreducirajo njeno dilemo/negotovost/zmedenost na nivo igranja, ki to po mojem ni. Je v fazi, ki lahko doleti vsakogar. Zakaj ne poskušat naprej razumet človeka, kot pa ga vnaprej obsodit in kritizirat?!
Ja, res se nočem igrat romance. Raje bi videla, da škorpijona sedaj sploh ne bi bilo v mojem življenju, ker me bega. Rada bi razčistila sedanjo zvezo, nočem brezglavo naprej, ker se bojim in se zavedam, da, da se lahko opečem. Zavedam se, da ni nikjer pravljice in zato se po eni strani niti ne želim spuščati v novo zvezo, nočem začeti nekaj novega kljub temu, da bi morda bila dobra.
Zanzibar…ka, tebi pa resnično želim, da se izboljša odnos s partnerjem. Po opisu se mi zdi, da sva kar v podobnem, čeprav se je s športom krpam prazno življenje. Mislim, da nikomur rutina ni všeč, saj nekaj let je že ok, potem pa pride do točke, ko se mora nekaj spremeniti, ker drugače gre samo še navzdol.
@Zanzibar … ka (tokrat nisem zgrešila! hehe)
Verjamem,da je te je zmotil “ton” pisanja. Dejansko je res šlo za “pooseben ton pisanja”. Namenoma. Te je morda zmotil tudi zato, ker se vsaj v tistem delu Di-anine brez škorpijona na nek način prepoznavaš tudi sama? Ker se zavedaš ali se na nek nači bojiš, da se to zgodi tudi tebi? Seveda se vsakemu to lahko zgodi, tudi meni. Ampak če se že sklicuješ na razum, potem se menda zavedaš, da je razumsko, da človek najprej reši prvi del problema, tisti problem, ki ga ima doma. Šele potem je sposoben sploh normalno dojemat to novo “romanco”.
Ampak to niti ni razlog za tovrsten “ton”. Gre bolj za to, da nekako težko razumem, da nekdo, ki ima jasne probleme v zvezi in se poleg tega zapleta še v novo zvezo, postavlja na tem forumu glede celotne kolobocije v kateri se je znašel vprašanje “astrološke” narave. Mogoče bi bila bolj tolerantna, če bi bilo vprašanje postavljeno v drugačni obliki, v kakšni drugi temi. Kot sem napisala, mogoče malce zlobno, priznam, je v tem primeru vseeno če bi šlo za škorpijona ali gamsa. Ni to problem astrološkega ujemanja. To je problem kako ima nekdo pošlihtane odnose v svojem življenju. In v glavi. Pa tudi če se v zvezo spravlja z deževnikom. Ljudje božji, nehajte že zret v zvezde in čakat, da vam odgovor kako urejat svoje življenje pade z neba. Odnosi bodo takšni kot si jih boste sami naredili in nič drugačni! Spet zlobna? Takšne smo škorpijonke! 🙂
No ja – kaj naj ti še rečem? Želim ti čimveč beline in črnine, ker očitno ti sivina ne gre od rok. Sama sem v vseh teh letih ugotovila, da je odstotek barve “nekaj vmes” izrazito velik. Mogoče ti sama svoje življenje furaš drugače. Če namenoma spregledam aroganco, vzvišenost in neko pridigarstvo tipa “ljudje božji”, lahko trdim, da tvojega posta nikoli nisem jemala kot zlobnega. In da me je tvoj ton zmotil, nikakor ni zaradi moje “podobne” zgodbe, ki to dejansko ni (smešno, po parih vrsticah jo ti očitno poznaš). Le čudi me, s kakšno lahkotnostjo zavzemaš pridigarsko pozicijo in se očitno čutiš klicana za žuganje s prstom. Če ti pa gredo/gremo na živce ljudje, ki postavljajo vprašanja o življenjskih problemih na tem forumu, potem ti zavoljo tvojega dušnega mira, priporočam, da se mu v prihodnje pač ogneš. Konec koncev je to forum z naslovom “Čustvena inteligenca”.
Ti dam pa prav v eni zadevi, in to je, da je bilo vprašanje mogoče dano pod napačno temo. Kot je verjetno tudi najino “prerekanje”. 😉
Moj namen ni prerekanje. Tega nisem še na nobenem forumunikoli počela, pa ne bi niti tukaj.
Ampak zanimivo, kako lahko nekoga zmoti beseda “božji”. In že smo pri pridigarjih in žuganju s prstom. 🙂 Le kaj bi se zgodilo, če bi se sklicevala na boga in ga celo zapisla z velliko začetnico? :)))
Pa da ne bo pomote. Mene ne moti, če nekdo postavlja vprašanja o življenjskih problemih. Je pa res, da jaz astrološko ujemanje težko dojemam kot “življenjski problem”. Sem preveč prizemljena za kaj takšnega.
O sivini pa ne bi razpravljala. Sivih temah sem že marsikaj napisala pod kakšnim drugim imenom.
No, lepo se imejte in radi se imejte. Pa nikar ne stresajte jeze iz domače spalnice na forumu. 🙂
Srečno!
Aja, pa še to, kar zadeva to silno sivino… Črno-belo dojemanje sveta je še ena “huda resnica”, ki jo lahko o škorpijonih preberete v raznih astroloških analizah tega znaka.
Saj ne rečem, mogoče drži za koga. Tudi med drugimi nebesnimi znamenji, ne le med škorpijoni. Za vse in v vsakem primeru pa zagotovo ne.
Jaz se v življenju ne ravnam po horoskopih. Mogoče bi ravno to, če bi se, bil dokaz, da dojemam stvari črno-belo. Prav z opisom mojih izkušenj škorpijonke (pač rojena sem v tem znamenju in se večkrat na ta račun pohecam) z različnimi levi pa sem želela ponazoriti kako je neumno stvari dojemati črno-belo, kako je vse, kar nekdo nekje zapiše o nekem znaku, lako tudi zelo relativno.In kako v bistvu vse odnose z ljudmi okoli sebe gradimo mi sami, ne pa naše natalne karte.
Če sem zaradi tega pridigar, pa Bog pomagaj. Še vedno sem rajši pridigar kot lažni prerok. 🙂
Verjetno sem res odprla post pod napačno temo. Nisem kaj veliko razmišljala. Pač začela sem pisati svojo zgodbo in če sem čisto iskrena ni bila osnova horoskop. To se mi tudi zdi, da sem potem napisala. Ne vem zakaj bi toliko sedaj potencirali to. To je samo postranskega pomena. Mislim, da sem dovolj odrasla glede tega…. Pač tako je tisti trenutek naneslo, bistvo je bilo v odnosu, ki ga skušam razrešit v svoji glavi in upam, da mi bo pač uspelo. Sem v takšni situaciji in je potrebno naredit korak naprej ali nazaj. Eh, saj bo! Saj včasih potrebujemo tudi kako brco v rit in ostro besedo. Bom že nekako rešla.
Hvala vama, tebi zanzi….barka še posebej, ker sem te čutla kar blizu.
Di-ana, me veseli, če sem kakorkoli pomagala. Sama mislim, da se ti ne dogaja nič drastičnega, kar se večini ljudi z izkušnjami še ni. Menim, da ovire so in tudi bodo. Pričakovati na “neverending” pravljico je popolnoma utopično. Ko gledaš nazaj, lahko sama sebi rečeš: eto, tudi to se mi je zgodilo in s tem sem se spopadla. Ne bom pozabila kolegice: prvi fant, v zvezi 10 let, prišlo do krize, romanca je zamrznila, ljubezen potihnila. Prišel nov čmrljček, prhutal okrog nje in pred njenimi lačnimi usti mahal z medom. Dilema je bila očitno velika. A se je odločila za preverjeno zadevo, vztrajala in se borila, konec koncev je 10 let težko zavreči. Sedaj sta srečno poročena, starša dvem deklicam. Človek bi težko verjel, da imata za seboj tako kalvarijo nerazčiščenih čustev in odnosa. Včasih očitno moraš pasti na dno, da se lahko vzdigneš. Pa naj rečejo pridigarji, kar želijo.
Zanzibar … ka, nima smisla omenjat pridigarje. Ti nočejo nič slabega ne tebi ne Di-ani. 🙂
15 let in več ohranjat zvezo pri življenju, ne pri vegetiranju, ne mine brez takšnih in drugačnih preprek in težav. To je dejstvo. Ampak če ob prvi težavi skočiš v drugo posteljo, to ne reši problema. Pa mislim, da si glede tega nisva dosti različni v razmišljanju. Mogoče celo bolj podobni kot si misliš. 🙂
Jaz razumem Di-anino dilemo. Ampak jaz njeno dilemo razumem kot posledico krize, ki jo ima v zvezi. In vsakemu, njej in komurkoli drugemu, bi svetovala (pa verjetno ne le jaz), naj najprej razčisti kako in kaj glede že obstoječega odnosa, preden se zaplete v nekaj, čemur morda ne bo kos. Res je, ne dogaja se ji “nič takšnega”. Ne še. Lahko pa si zaradi malce povišanega adrenalina in nekaj minut trajjaočega hitrejšega bitja srca uniči nekaj, kar ni zgradila čez noč. In potem ji bo dogajalo.
Težko je prekinit dolgoletno razmerje samo zaradi tega, ker te je nek škorpijon mal lepše pogledal in popihal na dušo. Ko odhajaš iz dolgoletne zveze, si moraš bit prekleto dobro na jasnem zakaj to počneš. Na jasnem si moraš bit, če so ti razlogi pravi in če si sploh sposoben vztrajat pri svoji odločitvi brez da bi to kdaj obžaloval. To je vse. Lahko bi to zavijala v darilni papir z mašnico, ampak ne vem če ima v takšnem primeru smisel “leporečiti”.
