Tvoj lev,
sem že mislila, da si se poslovil…lepo, res, da si življenje spet postavil v prave tirnice. Kaj naj rečem…pri meni je verjetno drugače, kot je bilo pri tebi. Jaz sem tista, ki je spoznala, da ne bo nikoli drugače oziroma bolje. Veš, za to sem porabila nekaj zadnjih mesecev in čeprav sem zelo čustven človek, sem v nujnih trenutkih sposobna racionalno razmisliti in potegniti črto. Ko ugotoviš, da ti ostajajo samo minusi in se ob njih plusi veze topijo in ko spoznaš, da ni več sreče in izpolnjenosti, temveč ju nadomešča malodušje in zagrenjenost, je odločitev na dlani. Pustimo mite o romantični nesrečni in neizpolnjeni ljubezni v Romantiki; nismo več najstniki; danes in zame je ljubezen tisto stanje dveh, ki ju izpolnjuje in osrečuje. Nisem mazohist, da bi vztrajala v lastni žalosti niti sadist, da bi to počela njemu. In ko enkrat spoznaš, da boš sam živel lepše in bolj srečno, takrat je odločitev lažja. Priznam, ni lahko…ko sem slišala na radiu najino pesem, sem se zjokala. Pa ne zato, ker bi si ga neizmerno želela, temveč preprosto zato, ker si sreče v dvoje želim. Nekoč, s pravo osebo in se sprašujem, ali mi je namenjeno. Moje življenje je polno, imam nešteto načrtov in stvari, ki jih bom končno lahko dokončala in zaključila. Ampak saj sam veš, nismo osamelci, vsi si želimo ljubiti in biti ljubljeni.
Prve dni sem bila nekako jezna; ne nanj, temveč nase, ker sem si pustila tako dolgo upati in se truditi…kot bi končno uspela preskočiti zid, pred katerim sem že dolgo stala. Pred sabo vidim lepše dni, ker se bom potrudila zanje.
Grem si skuhat dober čaj in na kavč, kjer me čaka moj Eros z njegovo psi – o knjigi je govora, da ne bo pomote ;-)) mogoče pa le zvem kaj novega in se še nekaj iz knjig naučim, ne le iz lastnih izkušenj…Tebi pa želim, saj veš, vse lepo…

draga Škorpijončica,

sem razmišljal, naj se ti še javim ali ne. Naj se ti javim tukaj, ali na mejl. Pa se mi je zdel mejl neprimeren glede na to, kaj sem ti želel povedati.
Mi gre kar malce težko z jezika, pa bom vseeno iskren, saj si si to zaslužila, ko si mi v težkih dneh stala ob strani. Kaj naj rečem – življenje včasih res ubira čudne poti. Nekaj dni po tistem,ko sem se nazadnje oglasil tu na forumu, sem srečal sosedo iz otroštva. Nikoli si nisva bila posebaj blizu, ampak tisti petek, ko sva se srečala, je bil zgleda namenjen temu, kar se nama je zgodilo. Šla sva na pijačko, in ker je bilo konec tedna, se nama ni nikamor mudilo. Predvsem ne zato, ker naju doma nihče ni čakal. Veliko sva se pogovarjala, tudi spila kar nekaj pivic in ko so zapirali lokal, sem jo povabil k sebi. Oba razočarana, željna ljubezni, sva si padla v objem. In ni ostalo le pri petkovem večeru.
Rad bi ti povedal, da sem res sanjal o tebi, naju, vendar je bil to imaginaren svet, kamor sem se zatekal, ko sem bil osamljen, saj si bila ti takrat v vezi.
Vesel sem, da sem te “spoznal” in želim ti, da kmalu tudi ti srečaš nekoga, ki te bo osrečil.
Jaz sem nocoj sam, ke je moja nova izvoljenka na obletnici mature. In ta čas sem namenil tebi, ki si mi pomagala, ko mi je bilo težko.
Hvala ti še enkrat in srečno, draga Škorpijončica.

Kako gre pri descih to hitro!!! Pijačka, pa že vodoravno!!!

Človek, žejen “ljubezni”, očitno rad toči krokodilje solze.

Kot že ugotovljeno, nič ne ukrene, samo čaka, da se kdo ob njega obregne, drugače je pa le I love me. Je pa našel perlo, ki je z njim spila par pirov…

Meni tale lev bolj na enega poročenega spominja, ki je dal rep med noge, ko so stvari postale prenevarne zanj.

Tvoj lev,

torej si zaljubljen? Srečen? Lepo, privoščim ti ;-)) Ali pa se samo iščeš? Kakorkoli, dokler je tebi (vama) fajn, je vse Ok, ne glede na to, kaj pravijo drugi. Vsekakor me veseli, da si se še javil, pa čeprav tukaj; sama imam raje mail, ker je bolj pristen, več si lahko poveš in seveda raznorazni sumničavi komentarji (Ok, dobronamerni in vsekakor velikokrat prav pridejo) odpadejo. Vedno sem bila bolj tip pogovorov “na štiri oči” ali na dva monitorja kot pa kaj drugega…
Jaz sem…prazna. Nekako se ne znajdem v tem, v kar sem zaplavala. Res, določene stvari so prišle za mano. Žalost je mimo, nobenih obtoževanj ni, ampak v duši sem tako zelo prazna…počnem vse mogoče, da bi zapolnila to praznino, pa mi nekako ne gre. Na zunaj tega ne kažem; dogaja se mi, da sem v družbi ljudi, se pogovarjam, pa sem dejansko tako odmaknjena, kot bi sedela na hribu in jih gledala z določene distance. Kako povedati…sem tam, a ne s svojim bistvom. Prav jaz sem čisto drugje, gledam film, ki se vrti pred mojimi očmi, sem opazovalec in ne akter. In najbolj me čudi, ko drugi sploh ne vedo, kaj se dogaja…Včasih se vprašam, če je to sploh normalno? Bo kdaj (spet) drugače? V bistvu me bolj izpolnjuje samota kot vse milijarde ljudi, ki hodijo vsakodnevno mimo mene. Ko sem sama v naravi, ko grem na Grad in gledam strehe pod sabo, vsaj čutim mir v sebi…V službi je trenutno čas kislih kumaric, kar mi ni ravno na kožo pisano; preveč imam časa za razmišljanje.
Pred kratkim sem srečala bivšega; ne mojega levčka, temveč zgodbo izpred let…recimo mu Neo. In po vseh teh letih, po eni sami coca coli, mi še vedno ponuja sebe, celo poroko… Ko sem ga gledala ob sebi, sem razmišljala, kako prav je imel mislim da dr. Gray, ko je rekel, da moški pridejo do ljubezni preko seksa, ženske pa do seksa preko ljubezni. Če ni ljubezni, zame pač ni ničesar. Nočem se tolažit v objemu drugega, ki bi ga lahko imela in ga vsekakor prej ali slej prizadela. Tu smo, oprosti, večinoma ženske drugačne od moških; ali pa sem samo jaz drugačna, kdo bi vedel…
Tvoj lev, veš, o čem govorim? Si se ti v mesecih po razhodu ukvarjal s čim podobnim? Kako naprej, kaj naj, kdaj mine? Kakšen nasvet zame, če si pripravljen in te tvoja nova ljubezen ne zaposluje preveč? Ali pa kdo drugi, ki je dal že kaj podobnega skozi…
Pa veliko prave ljubezni in izpolnjujoče bližine ti želim, tvoj lev…

Draga Škorpijončica,

verjemi, da vem, kako je po razhodu, le da z vidika moškega. Tudi pri moških ni bistvo seks, le hitreje se nam vse dogaja, zato si tudi telesne ljubezni želimo hitreje. Kako globoko smo prizadeti in kako razhod vpliva na nas, pa ni toliko odvisno od spola ampak od tega, kako čustvena je oseba. Meni je bila osamljenost, kot nočna mora. Nisem bil vajen biti sam, kot verjetno tudi ti ne. Je kot abstinenčna kriza. Mene je reševala služba, ker je bilo in je vedno ogromno dela in takrat preperosto ni časa za kakršnokoli razmišjlanje. Potem kriza mine, nastopi neke vrste resignacija in potem čakaš in upaš na to, da bi ti bilo spet dano ljubiti in biti ljubljen. In ker so poleg čustvenih tudi telesne potrebe, se ti lahko tako nahitro zgodi to, kar se je meni. Ne morem reči, da gre pri meni za ljubezen, bolj za ljubimstvo in zapolnjevanje praznine. Kar pa tudi ni tako slabo, mogoče še lažje po dveh razočaranjih.
Draga Škorpijončica, priznati moram, da me je v bistvu strah resne zveze, ker se bojim, da spet ne bi uspela. Trenutno mi je to, kar imam, kar v redu. In tudi ona pravi, da ji je lepo, da se “druživa”, da pa ni pripravljena na karkoli resnega. In tudi na dopust odhaja s kolegicami. Meni pa tudi ni prav zelo hudo zaradi tega.
Upam, da ti je že lažje, in da boš čez poletje vsaj malo uživala. Verjamem pa, da ni lahko preživeti dopusta “sam”, sploh če je to zate prvič. Smo namreč tudi sužnji navad.
Lepo se imej, pa javi se še kaj.

sicer mal izven konteksta a vseeno….kombinacija leva in kozoroginje?

Škorpijončica in Tvoj lev,

vidim, da sta zaključila vajino zgodbo tu gor. Sem malce firbčna, pa me zanima, če jo nadaljujeta kje drugje?
Moram priznati, da sem vaju prav rada brala.
No, če še kdo od vaju pokuka tu gor, naj se le oglasi 😉 Naj vajina zgodbica dobi še epilog…

Tale polna luna danes je pa res zgleda ena najhujšh letos. Tudi name ima prav pseben vpliv…

luškana sta bila,res je..

Torej…pa sem tukaj :))

saj sem že nekajkrat hotela kaj napisati, pa sem si vsakič premislila. Zdaj, ko vidim, da vas nekatere vseeno zanima tale zgodba, pa se z veseljem oglašam… Ne, Tvoj lev očitno ni bil pripravljen na kakšen bolj osebni kontakt. Saj sem pustila svoj mail, tudi zs bi mi lahko poslal, pa se ni oglasil. Nekako to razumem; včasih se lažje izpovemo čistim neznancem in tudi meni se je v preteklosti že zgodilo, da mi je srečanje z osebo, ki sem se ji po e-pošti popolnoma zaupala, pomenilo tako grobo razgaljenje,kot bi sredi gruče ljudi stala popolnoma gola in nezaščitena. Mogoče je z levčkom isto…še bereš? Bi kaj pripomnil? Meni bi bilo lepo…Kakorkoli, sama sem si želela bolj osebnega stika; spoznati osebo, ki me je bila v težkih časih sposobna razumeti in mi iz svojega gledišča svetovati. Zelo veliko mi je pomenilo in tega ne bom pozabila.
Moje življenje v tem poletju je precej drugačno od prejšnjih mesecev. Meni samota, ki nikakor ni osamljenost, pravzaprav trenutno paše. Obožujem tople sončne dni in takoj pristanem, da poletje nikoli ne mine; sprehodi ob vodi, pa naj bo sladka ali slana, mirna ali tekoča, ob opazovanju narave…ja, tu se kaže moja prava, škorpijonsko “vodna” narava. Zraven sem se spustila v prenovo stanovanja, marsikaj naredila, kupila, splanirala…V sebi sem mirna, včasih razmišljam o stvareh, ki sem jih naredila, ki bi jih lahko naredila, pa jih nisem, in o tistih, ki sem jih, pa bi jih lahko že prej. Za nič mi ni žal in ne rinem z glavo skozi zid. Spoznala sem, da vsaka stvar pride ob svojem času. Moja sreča ni več odvisna od ljudi okoli mene, mi jo pa lahko pomagajo živeti; tudi jaz njim…
Tvoj lev, če tole bereš…upam, da si s svojo drugo (ne bom rekla “boljšo”, ker vaju ne poznam, hehe) polovico našel delček sreče. Pa bi bilo vseeno lepo zvedeti: se je vmes že prikradel kakšen kanček ljubezni ali vsaj zaljubljenosti? Vsekakor ti želim vroče in s srečo napolnjeno preostalo poletje…

Draga Škorpijončica,

ko bi videla, kako se mi je narisal nasmeh na obraz, ko sem spet videl tvoje ime na koncu te teme :))) Sem mislil, da si za vedno odšla od tu.
Ja, res je tako, kot praviš. Osebni kontakti mi v takih temah res nekako ne grejo. Strah, bojazen pred razgaljenjem je zavora, ki mi ne pusti, da bi te spustil bližje, preblizu…
Moški ego je glavni razlog za to. Nekako se ne počutim več tako možatega po tistem pisanju tukaj, ko sem bil na tleh, na dnu, ranljiv…
Svoje ranljivoti nikoli nisem kazal v živo pred nikomur. To sem si dovolil le tukaj, kjer me nihče ne pozna.
Ti si postala moja iluzija, moj ideal, nekako sem te imel za svojo, ko sem bil sam, osamljen… Postala si moja zaupnica, v napol resničnem in napol izmišljenem svetu.
Ne vem, če razumeš?
V bistvu si želim, da bi ta iluzija postala resničnost, pa se bojim, ker vem, da v resničnem življenju ponavadi ni tako.
Joj, kako sem zafilozofiral 😉
Jaz in moja spremljevalka drug drugega nekako “izkoriščava” za zapolnjevanje praznine.
Ne gre niti za zaljubljenost, še manj za ljubezen. Živiva vsak svoje življenje, le tisto, česar si ne moreš dati sam sebi, dajeva drug drugemu – druženje, klepet, seks…brez kakršnihkoli obveznosti…
Ni to osrečujoč odnos …je pa zadovoljujoč na kratek rok. Vem, da ne bo trajalo, mi je pa vseeno dobro, ker imam vsaj nekaj.
Veš, ne pravijo zastonj, da so ženske lažje brez moškegam kot moški brez ženske. Res smo nekako preveč odvisni od ženskega sveta, kdo ve zakaj? Geni, vzgoja…?
Občudujem tvoj pozitivizem in tvoj nadvse razumski odziv v takih situacijah . Sploh kdaj zares padeš? Zdiš se mi zelo neranljiva, sposobna hitre regeneracije.
Tak bi si želel biti sam, pa mi to ne gre niti približno tako dobro od rok, kot tebi. Moja sedanja zveza je tudi dokaz za to.
Draga Škorpijončica, res ti želim, da najdeš pravo ljubezen. Moškega, ki te bo vreden. Čeprav se bojim, da je takih, ki bi ti lahko parirali, bolj malo 😉 Saj nisi huda, ker tako mislim?
Kakorkoli oz. karkoli že se zgodi, imej se lepo… Če pa boš želela kaj dodati mojemu mnenju, bom nadvse vesel 🙂
Tvoj lev

iii vrnila sta se! super.luštna sta. ostanita tukaj med nami.tako prisrčna sta da vaju je krasno brati..

Imata pa res preveč časa. Nehajta živet odnose virtualno, začnita jih realno.

Bivša od mojga je škorpijonka, komaj sem se je rešla,, ste pa vztrajne ane.

.Kaj pa če jih realno ne moreta? Morda mata samo tole virtualo na razpolago?

luštna prisrčna – japaja pa kaj še. Patetična, oba, do skrajnosti. Un lev “ranljivosti nikomur ne kaže v živo”, a je lahko še kaj bolj patetičnega od te mačo poze no. Ona “na zunaj ne kaže”, ampak v “duši tako prazna”, ma pa to je kot direkt iz najboljše žajfnce.

Saj je pa zabavno ja, nikamor vaju ne podim, pa saj tudi nimam pravice :DDDD samo svoje mnenje povem :DDD

Če bi ljudje vedeli, kaj so resnične težave v življenju, takihle razvlečenih egotrip razglabljanj in smiljenj samemu sebi ne bi poznali.

Midva sva se razšla…

baje da tole pomga:

URESNIČITEV ŽELJA
Spodnja molitev preverjeno deluje, kadar imate željo, za katero si vroče želite, da bi se uresničila. Našli smo jo v knjigi “Vodnik po desetem spoznanju in ohranjanju vizije” avtorjev Jamesa Redfielda in Carol Adrienne.
Na osnovi izkušenj priporočamo, da se dela z molitvijo lotevate takrat, ko ste sami in sproščeni. Primeren trenutek je denimo zvečer pred spanjem. Sprostite se, se skoncentrirajte na svojo željo in medtem, ko pozornost usmerjate na željeno preberite molitev. Molitev morate ponoviti 3 dni zapored. Po treh dneh se vam bo želja uresničila, pa čeprav se vam zdi še tako nemogoče. Takoj ko je želja uslišana, morate objaviti molitev in navodila, ne da bi omenjali željo. Dodati morate le začetnice imena in priimka.

MOLITEV S PROŠNJO SVETEMU DUHU
Sveti duh, ki rešiš vse težave in osvetljuješ vse poti, tako da lahko dosežem cilj. Ti, ki mi daješ Božji dar odpuščanja in pozabe vsega zla, ki mi je bilo storjeno in si z mano v vseh življenskih trenutkih. V tej kratki molitvi se ti zahvaljujem za vse in potrjujem, da tudi v prividu snovnega sveta nočem biti nikoli ločen od tebe. Želim biti s teboj v večni slavi. Hvala za milost, ki jo izkazuješ meni in mojim.

TP

Ja, eni bodo sladkorno fasali, drugim je prisrčno. Nikoli in nikjer ne moreš vsem ustreči oz. jih zadovoljiti. Žal. V poslovnem svetu sem vajen takih opazk, zato me ne ganejo prav dosti.
In tukaj sem bil zaradi sebe, ne zaradi drugih 😉
In sem, kakršen sem! Se trudim biti “boljši”, pa ne gre čez noč.
Škorpijončica se tudi ne javi več, zato bom v zadovoljstvo nekaterih tudi jaz zapustil to temo.
Hvala vsem, ki ste sodelovali, za pomoč. Zaradi vas mi je bilo lažje.
Obračam nov list.
In upam, da bo lepo popisan.

Tvoj lev,

pravzaprav sem pričakovala, da se bodo že prej našli taki komentarji; je kar dolgo trajalo…nikoli ne moreš biti vsem povšeči in tudi jaz imam glede tega trdo kožo. Saj zato sem pa želela kakšen kontakt še kje drugje…

Torej, Tvoj lev, upam, da boš vseeno prebral: Napiši si en lep roman, pa kar naj bo malo pocukran; tudi to kdaj paše… Res si mi pomagal, ne bom pozabila.

Vsi ostali, ki ste pristavili svoj lonček: hvala za vse nasvete in dobre namene. Z veseljem vas bom še brala; mogoče še kdaj kaj potožim…;))