lev – škorpijon
da se ne bodo za vsako kombinacijo nebesnih znamenj nove teme odpirale 😀
http://med.over.net/forum5/read.php?124,4405050
P.S. Me pa ne moti, je samo predlog 😉
Lev in Škorpijon sta edini smrtonosni živali zodiaka.To pove veliko,ne pa vsega.Oba izredno močna energetsko,se ne da z njimi kar tako.
Lev je bolj na direkt,škorpijon podtalno.Kdo koga nadzira in komandira?Težko,ker to rada oba počneta,ne preneseta pa,če to počno drugi.Večni boji,borbe,nadvladanja.Imata oba tudi lepe lastnosti,ni kaj.Samo tisti hujši so ponavadi Škorpijoni.Njih še atomska ne uniči,tako so zategli,ko se jim gre za nekaj,kar hočejo doseči za vsako ceno.Žrtve niso važne,niti to,koliko se zato tudi sami uničijo.
Lev je sonček,ki rabi pozornost vseh in vedno hočejo biti glavni.Se jih v družbi dejansko ne da spregledati.Zavedajte se,da ni čisto vse v glavnem znaku zodiaka,treba je vedeti ascident,luno…vsaj to.Če vas zanima to,pojdite na lunin.net pod izračun horoskopa ,vnesite rojstne podatke,seveda čisto točne iz roj.lista dol,kraj,država in tako pridete do zanimivih ugotovitev.Pa se malo raziskujte,zna biti kar zelo zanimivo in pestro.
“tvoj lev”,
hmmm…tam nekje tudi midva. Ampak a ste mogoče vsi levi deloholiki? Ne vem, če se zavedaš, ampak škorpijoni takrat, ko ljubimo, želimo celega človeka. Predvsem v čustvenem smislu; verjetno je to za partnerja težko. Ampak ko ljubimo, smo svoji ljubezni popolnoma predani. Pa ti je povedala, da je bivši spet v igri? Si jo sam vprašal? Mogoče pa samo išče na tak način tvojo pozornost in te poskuša zbuditi? Pa ti? Je ne ljubiš dovolj, da bi poskušal odnos peljati dalje, mogoče na višjo raven?
Škorpijoni smo res večinoma črno-beli. Ni nihanja. Ali sem s tabo ali pa nisem. Ni nekaj vmes, pa malo ti pa malo bivši…Razmisli, kako je s tabo. Pa javi se še kaj, da vidimo, kako se ti je razpletlo.
Vso srečo ti želim…
škopijončica,
ja, sem deloholik, če se temu tako reče. Poleg službe študiram in imam še duge obveznosti. Res je, da ji nisem posvečal prav veliko časa, nama je bilo pa lepo, ko sva bila skupaj. Nisem pomislil, da ji je to tako premalo, da bi jo zaradi tega lahko izgubil.
Bivši je zagotovo v igri, to vem.
Čakam, da se odloči 🙁
tvoj lev,
Ti res ni nikoli do sedaj povedala ali pokazala, da ji je to, kar imata, premalo? Če se postavim v njeno kožo (to naredim lažje kot v tvojo, saj sem ženska in še škorpijonka): jaz bi si želela, da mi moja ljubezen pove, koliko ji pomenim in tudi z malenkostni, vsakdanjimi stvarmi pokaže. Veš, včasih so za moške stvari kar same po sebi umevne: ja če sva skupaj, pa če se v postelji ujameva, kaj pa rabim še govorit o čustvih in ji še vedno nosit rožice! Ampak ženske to rabimo, vsaj v večini primerov.
Bivši je gotovo z razlogom bivši; če bi vse klapalo, bi bil verjetno še vedno sedanji. Če te ljubi, bo gotovo srečna ob tvoji pripravljenosti, da nekoč nekaj spremeniš, da ji poskušaš poklanjati več tvojega časa, jo pokličeš, pa čeprav za minuto in ji poveš, da jo pogrešaš… Vsi imamo obveznosti, si pa sami postavljamo prioritete, veš?
Škorpijonke ljubimo močno in smo se pripravljene do zadnjega diha boriti za svojega moškega; če pa ni pravi in nas je razočaral, pa smo ga pripravljene tudi ravno tako hitro zapustiti.
Upam, da je vajina ljubezen močna in da ji boš znal pokazati, kako si želiš nadaljevanje. Ker sem prepričana, da potem bivšega ne bo več nikjer v njenih mislih.
škorpijončica,
pustiva horoskop…Kadar smo nesrečni se poslužimo vsega.. Horoskop v bistvu nima s tem kaj dosti opraviti. Dejstvo je, da si vsi želimo isto – ljubiti in biti ljubljeni. Meni to, odkar sem ločen bolj slabo uspeva. Preteklost, ki je ne moreš izbrisati, pušča sledi, ki te spremljajo. Mene zelo. Ljubim jo na svoj način, njo, mojo škorpijončico, vendar z bremeni pretekle zveze…
Naj vama uspe bolje, kot je nama…
Žalosten sem…
tvoj lev,
glede na to, da gre za forum o čustveni inteligenci, bi mogoče kakšno rekla brez vpletanja horoskopa… Mogoče se celo še kdo priključi z mnenjem na to temo..
Res je, odnosa dveh ljudi ne moreš zaznamovat s horoskopom. Partnerstvo – saj vemo, kako je to. Eno veliko učenje, učenje. Nekoga si izbereš ravno zato, ker se moraš ob njem ali z njim nekaj naučit; zato nam pa je večinoma težko. Ampak ko se naučiš, moraš it dalje; praviš, da preteklosti ne moreš izbrisati in pušča sledi, ki te spremljajo. Predvidevam, da slabe izkušnje iz prejšnjih vez…mogoče celo še vedno nisi pozabil kakšne bivše… to ni dobra popotnica sedanji vezi. Pusti preteklost za sabo, živi raje za sedaj, saj te bo ta kamen drugače vedno vlekel nekam stran.
Ko gledam ljudi okrog sebe, ugotavljam, da gre večinoma za dve vrsti: prvi kar vztrajajo v vezah, ki jih ne osrečujejo, životarijo z nekom skupaj zaradi komoditete, materialne sigurnosti, zaradi neštetih napačnih razlogov. In drugi? Hja, večinoma taki, ko so kakšno vezo (beri: zakon) že dali skozi…in zaradi strahu, da bodo spet prizadeti, da jim ne bo uspelo, ob težavah v vezi stisnejo rep med noge, se umaknejo in si sami ližejo rane nekje, kjer ni možnosti, da bi jim partner pomagal. Ker potem tudi ni nevarnosti, da bi jih ponovno prizadel, da bi rane prerasle v večje, dolgotrajnejše. Saj sem sama počela isto. Ampak…vedno pride ampak…vedno pride nova veza, kjer se stvari ponavljajo, dokler česa ne spremeniš.
Ne vem, če je kje vse z rožicami postlano; težka bo 😉 Jaz mojega levčka ljubim in tudi če mi je včasih težko, vem, da je ljubezen tisto, kar šteje. Spadam očitno med redke romantike, mogoče celo iluzioniste. Upam, da tudi tvoja žalost mine…
škorpijončica,
škoda, ker nisi moja, ker se mi zdiš precej bolj razumna in zrela od moje škorpijončice…Bližam se petdesetim, ona jih ima nekaj čez štirideset, ampak ne deluje tako zrelo, kot ti. Žal. Navezal sem se nanjo, saj veš tisto: nekoga moraš imeti rad. Ampak z njo ne znam več, ona me blokira. Njena dejanja, njene besede me onesposobijo, da bi ji dal ali rekel, to kar bi rad. Pripravljam se, kaj vse bom naredil za naju, potem pa me ona prehiti in me s svojimi dejanji in besedami dobesedno ohromi. Preprosto ne znam več z njo…Čeprav si želim, da si skočiva v objem, da ji povem, kako zelo mi je žal in hudo, ne dobim prilike za to. Vedno me prehiti in onesposobi. Ne znam z njo. Nisem ji kos. Kljub želji.
Bi mi pomagala s kakšnim nasvetom, škorpijončica?
Sta s tvojim levčkom še vedno na razpotju? Če sem prav razumel, sta bila tudi vidva nekje tam?
Če ti ni težko, mi prosim odgovori. Saj morda veš, kako tolažilno je, če se lahko nekomu potožiš. Trenutno si ti tista, ki mi pomaga preživeti dan in dati upanje.
tvoj lev,
ja, res je, tudi jaz sem bila na razpotju. Vsak od nas je včasih. Vsak od nas zase ve, kako težko je takrat. Gotovo pomaga, če imaš nekoga, ki se mu lahko izpoveš; jaz imam eno dobro prijateljico, tako, ki mi pove po pravici, kako ona vidi stvari; včasih, ko si sam čustveno vpleten, je težko objektivno gledat in presojat.
Ker sem registrirana, mi lahko pošlješ zasebno sporočilo oziroma še raje mi piši na moj mejl [email protected], bova laže kakšno konkretno rekla, če si za.
škorpijončica,
ne veš, kako zelo mi godi, da si pripravljena mi pomagat. Vendar ti moram priznat, da si mi (vem, da ni prav) postala preveč všeč, da bi mi razum dovolil se spustiti v konkretnejši stik. Morda ne boš razumela, morda se še sam ne razumem, ampak, v tej žalosti, razočaranju in osamljenosti, si tako zelo želim ljubezni…zato…
Moja škopijončica je odšla. Mislim, da me nikoli ni zares ljubila.
In zdaj sem spet sam.
V tebi vidim žensko, ki bi jo lahko ljubil. Zato, ne. Hvala ti za spodbudne besede.
Draga škorpijončica, upam, da te tvoj levček zna ljubiti na tebi ljubi način.
Jaz moje nisem znal…
tvoj lev,
upam, da se kmalu pobereš…Gotovo si trenutno v stanju ranljivosti, ko si želiš nekoga, ki bi te potolažil. Najdi si prijatelja, kogarkoli, ki se mu boš lahko izpovedal, zjoči se, ko te prime; moški premalokrat to počnete. Ali pa se potoži na forumu, izpovej svoje občutke, saj “papir”, bolje monitor, prenese vse.
Ko smo žalostni in ranljivi včasih kar zletimo v drug objem; to ni dobro. Vsekakor je bolje najprej predelat svojo žalost, vse tiste občutke obžalovanja, jeze, in vsega ostalega, kar pride zraven. Če se odločiš za novo vezo z vsemi temi bremeni, sploh ne moreš videti novega partnerja v pravi luči. In ko ga čez čas končno lahko, ponavadi pride novo razočaranje. Zdrži…
Jaz sem srečna z mojim levčkom; vem, da še pridejo vzponi in padci, ampak to je življenje…
škorpijončica,
oprosti, ker se spet oglašam. Vikend je. Čez teden še nekako gre. Služba in obveznosti. Prost vikend pa je v takih okoliščinah, kot sol na rano. Sam sem. Ni mi za družbo. Osamljenost. Razmišljam. Bom še kdaj srečen? Petdeset jih bom kmalu.
Koliko si ti stara? Vem, žensk se tega ne sprašuje. Pa sem vseeno vprašal. In tvoj levček?
Škoda mi je vsakega dne, ki ga takole žalosten in nesrečen izgubim. Nismo večni. Želim si ljubiti še mlad. Zdaj se še počutim mladega.
Zmedeno, vem. Malce sem obupan 😉 Prihaja za mano. Zdi se mi, da je še huje, kot je bilo. Kdaj neha boleti? Boli. Zelo. Nimam take izkušnje.
Kak nasvet, kaka spodbudna besedica, če ti ni odveč. Bom hvaležen.
V soboto sva si ponavadi dala največ. Ker ni bilo obveznosti in bremen naslednjega dne. Zato mi je danes tako zelo težko.
Razmišljam o parih, ki se zdaj, v tem trenutku ljubijo. Verjetno tudi ti.
Kako lepo.
tvoj lev,
vikenda bo kmalu konec; upam da si ga nekako zdržal. Jaz sem bila večino časa zunaj, v naravi, na sončku…Ja, tudi če si v vezi, včasih lahko počneš te stvari sam. Vem, da boli, ko si želiš imeti nekoga ob sebi in veš, da ga ne bo več. Meni je pomagala narava, mir, zrak, sonce, dolgi sprehodi…trudila sem se uživati v drobnih malenkostih, vonjala dišeči zrak, opazovala zimsko idilo ali brstenje listov, karkoli se je pač dogajalo v tistem trenutku. In seveda poskusi odmislit tisto: jooj, kako bi mi lahko bilo lepo, če bi bilo… Veš, življenje JE lepo, samo narediti si ga moraš takšno. Pomisli na stvari, ki si jih že dosegel in na vse tisto, kar lahko še boš in si reci: lahko sem srečen tudi na ta način. Šele takrat, ko boš zadovoljen sam s sabo, boš lahko našel srečo tudi z nekom drugim. Vem, da je težko, ampak vsak dan bo lažje, verjemi. In še enkrat: vsak od nas rabi nekoga za tolažbo. Nismo skale, niti osamelci, rabimo človeško bližino, rabimo oporo. Moj mejl sem že napisala; če nimaš nikogar in če se ti zdi, da bi lahko pomagala, nikar ne kolebaj; lahko se potožiš.
Aja, moja leta…tudi midva sva tam nekje vajinih…