Tudi jaz bi rada postavila vprašanje. Tiče se moje hčerke. Rodila se je brez majcene mišice v desnem ustnem kotičku. Zaradi tega je ustni kot tog in se opazi predvsem pri nasmehu. Sedaj je vse v redu, ker se otrok tega še ne zaveda. Bojim pa se, kaj bo, ko se bo začela in bo mogoče zaradi tega duševno trpela? Bi bilo mogoče dobro že sedaj hčerki to omeniti, ko je še majhna(stara je 7 let) in kako ji to povedati oziroma razložiti? Do sedaj jo ostali otroci zaradi tega niso še nič spraševali ali pa mogoče zafrkavali. Prej ali slej pa bo verjetno do tega prišlo. In na to se moram pripraviti, da jo bom znala pravilno usmerjati in ji stati ob strani. Vsi dobro vemo, kako občutljivi so najstniki glede svoje zunanjosti.

Spoštovana Mojca2,
Razumem vašo hodi vznemirjenost, vendar bi bilo zelo narobe, da bi jo zdaj kakorkoli prenašali na hčerko s “previdnim pripravljanjem” ali celo s pomilovanjem.Počakajte, da bo sama označila svojo posebnost kot motnjo, takrat pa ji obljubite vso pomoč in jo predstavite kirurgu plastiku. Mislim, da bo ves postopek prenašala dosti bolje kot vi.Ne izolirajte je od drugih otrok, dovolite ji šport in vse tiste dejavnosti, kjer bo imela družbo, poskrbite pa tudi za urejene odnose znotraj vaše družine.Če bodo vaše skrbi naraščale, sebi poiščite pomoč, hkrati boste s tem razbremenili tudi hčerko.