Mama se že več kot 10 let zdravi z Leponex (upam, da sem prav napisala) tabletami. Jemlje od 1/3 do 1 1/2 tablete, odvisno, kako se dogovori s svojo zdravnico psihiatrinjo. Problem nastane vedno, ko jemelje le majhen odmerek, pa se ji stanje poslabša in sama tega ne razpozna. Vedno znova se “bojujemo” z njo, da je obisk pri psihijatru nujen, da se odmerek tablet poveča. V takem stanju ima čisto svoja prepričanja in “posebna stanja” – najbolj nastrada oče, ker je ves čas z njo. Ima še kdo take probleme in kako to rešujete? Meni je že vsega dovolj, nimam več idej, kako jo spraviti k zdravniku…

Hoj Cibi!
Ni potrebno veliko empatije, da si lahko predstavljamo kaj vse prestajate ob tezavah tvoje mame…Si mogoce ze pomislila, da bi se najavila na pogovor h mamini psihiatrinji in naj ti ona pove, kaksne nacine komuniciranja uporabljajte, kadar je mama v vecjih tezavah in si dozira terapijo povsem po svoje?Na silo zagotovo ne bo slo…Sicer pa je tako ali tako dobro, da psihiatrinja tvoje mame pozna tudi vplive bolezni mame na vase zivljenje doma in da presodi, ce za tovrstnega bolnika ubirate pravi nacin “prepricevanja”….
Kaj menis o tem? LP!

Ja, z mamino zdravnico se poznava – sem že bila pri njej in tudi oče je bil že večkrat pri njej. Hm, kaj posebnega pa nam res ni svetovala. Ja, je hudo stako boleznijo, se strinja. Pravi, da je nekako pač potrebno živeti… Morda bomo pa morali do drugega psihijatra. Samoplačniško?

Hoj Cibi!
Predlagam ti, da opises ta problem se dr.Vanji Rejec-u, psihiatru na forumu Psihiatrija ( poglej na zacetku v seznam forumov…) On je pravi strokovnjak za te zadeve in ti bo zagotovo pravilno svetoval…In menda tudi hitro odgovori…Verjetno poznas tudi diagnozo in jo napisi, pa vse motece socialne faktorje, ki spremljajo bolezen tvoje mame pac…
Zelim ti, da dobis cimprej ustrezen nasvet in se stanje uredi!
LP!(PS: Ni receno, da bi kaksen drug psihiater le zato, ker posluje samoplacnisko tudi znal bolje strokovno obdelati problem tvoje mame! )

Lep pozdrav!

Na tem forumu se oglašam prvič, vas pa redno berem, saj sama delam v domu upokojencev in mi vaše globoke misli sežejo do srca in mi večkrat pomagajo pri mojem delu.
Nekaj časa sem delala na psihiatriji in vam lahko svetujem sledeče: ste že poskusili z depojem? To je injekcija, ki jo dobi pacient in drži en mesec ( če se odločite za takšno dobo, obstajajo tudi tedenski depoji). Zadeva se zelo obnese, funkcionira, pacienti nimajo težav z vsakodnevnim jemanjem zdravil.Če pa sama noče k zdravniku, je ne more nihče prisilit. Žalo je tako. Dokler ne ogroža svojega ali življenja drugih ljudi, je nasilna hospitalizacija neizvedljiva. Vem, da vam je težko. Sama sem nekaj časa živela s fantom, ki je imel najbrž podobno diagnozo, kot vaša mama. Kar preživljate je resnično hudo. Ne samo za mamo, tudi za vas. Ne pozabite misliti tudi na sebe, na vašo družino, na vašo osebno srečo. Le če boste sama srečna, umirjena in samozavestna, polna pozitivne energije in optimizma, boste lahko pomagali mami. Držim pesti za vas!

lp