LEPE MISLI OB DOKTORATU
Pozdravljene,
kolegica bo kmalu doktorirala (s področja vzgoje otrok) in ob tem bi ji rada kaj lepega zaželela. čestitala, izrekla. ALi ima katera izmed vas kakšno idejo, ki bi mi lahko služila kot izhodišče za razmišljanje? Seveda računam, da mi bo na pomoč priskočil tudi vedno idej polni Medvedek Pu :).
Hvala in lep dan želim!
SUzana
Natrosila ti bom kopico misli povezanih z otroci. Morda napišeš v uvodu s svojimi besedami, da ji češtitaš za ta častljiv naslov in ji potem v navezi spodaj morda pripiši nekaj lepih misli o otrocih (saj jih lahko v nizu ali venčku napišeš več), in tudi njeno delo bo ves čas prežeto s tem – in seveda še posebej če je tudi sama mamica. Nimam dosti časa brskat kateri bi bil pravšnji, pa ti malo pobrskaj med temi prav?
Otroci nas ovijejo okrog mezinčkov tisti hip, ko jih zagledamo.
(Anonim)
Otroci so človeška krila.
(Albanski pregovor)
Veje naznanjajo, kakšna je korenina.
(Arabski pregovor)
Ironija starševstva je v tem, da imaš otroke omejeno število let in jih redko vidiš. Redko se ti oglasijo. Toda moč, ki jo ima otrok nad tabo, traja vse življenje.
(Bette Davis)
Vaši otroci niso vaši otroci.
Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so.
Čeprav so z vami,
niso vaša lastnina.
(Kahil Gilbran)
Le kateri občutek je bolj prijeten,
kakor otrokova roka v tvoji?
Tako majcena, mehka in topla,
kakor mlada muca,
ki se zvije v varno zavetje tvojega naročja.
(Marjorie Holmes)
Otročiček – nekdaj bil si upanje in sanje,
zdaj resničnost si postal.
Spreminjaš vse, kar se zgodilo bo.
Tako majčken. Prgišče zvezdnega prahu.
Duh, ki skrajnih meja vesolja se dotika.
Ljubezen, ki vedno v naših srcih bo gorela.
(Charlotte Gray)
Drobcen malček. Čist kristal.
Lesketajoč se in iskriv.
Brušen kot še nihče pred teboj.
Loviš svetlobo vseh lepih reči,
jo spreminjaš v mavrico
in odsevaš nazaj v svet.
Vse postane novo.
(Pam Brown)
Življenje j plamen,
ki v lastnem ognju izgoreva,
vendar vedno znova vzplamti,
ko dete se rodi.
(George Bernard Shaw)
Novorojenček je začetek vsega
– nečesa čudovitega, upanja,
sanj o možnosti.
(Eda Leshan)
ČE HOČEŠ BITI LEP
Če hočeš biti lep, otrok moj,
se umivaj
v srebrni, mladi rosi.
Če hočeš biti lep, otrok moj,
se češi
z dišečim, južnim vetrom.
Če hočeš biti lep, otrok moj,
se ves dan smej –
ti moje ljubo sonce.
(Neža Maurer)
Bila sem najprej vroča želja.
Bila trenutek nepopisne sreče,
pa majhna kepica, ki jo na ritko meče
in že ciciban v vrtcu,
ki si pesek v lase meče.
Grem namreč že v šolo,
tisto – tapravo,
kjer, tako mamica pravi –
med poukom moraš biti tiho
in vesti se za odliko.
Več kot o tem premišljujem,
bolj me to skrbi:
ker če: kdaj moram biti tiho
in vesti se za odliko?!
Kako je vesti se za odliko
mi pa sploh jasno ni,
ker ko dirkam naokoli,
nimama časa o tem razmišljati.
No, je pa mamica rekla,
da so v šoli tega navajeni
in da še tako nemiren srček,
se sčasoma vsaj malo umiri.
(Vera Jazbec)
Odločitev imeti otroka je pomembna. To pomeni odločiti se za vedno, da bo naše srce hodilo naokoli zunaj našega telesa.
(Elisabeth Stone)
Sreča je,
kadar se vsakdanje reči
svetijo kakor zlato.
(Pam Brown)
Približati sem se hotela otroku z besedami,
pa so šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven.
Približati sem se mu želela s knjigami,
pa sem požela samo zmedene poglede.
Obupana sem se zazrla vase
in zakričala:
»Kako naj se približam temu otroku?«
Tedaj mi je deček zašepetal na uho:
»Pridi, igraj se z mano!«
Da bi znali vzgajati otroke, moramo iti skozi njihovo šolo, imeti odprto srce in misli za njihove potrebe, odkritja in igre. To je najboljši način, da rastejo z vero v življenje. Vzgajati je težka naloga. Ne obstaja težji in bolj skrivnosten poklic v svetu od vzgoje. V otroke moramo biti zaljubljeni, ker takrat pazimo. Osredotočeni smo na drugega. Učimo in čutimo preko tega, kar vidimo, razumemo dušo, vidimo vse rane. Če samo za trenutek nehamo Ijubiti življenje in verovati vanj, nam grozi nevarnost, da otroci postanejo samo objekt naših želja in ambicij. Ne moremo uresničevati sebe preko svojih otrok. Vzgoja nam nalaga, da smo previdni in odprti do njihovih potreb, spoznanj, iger, šole.
Prvo, kar se morajo naučiti matere je to, da nikoli ne zahtevajo od otroka, da vstopi v svet odraslih, preden same ne vstopijo v svet otrok. Otroci nas obvezujejo, da se spustimo na kolena, če se želimo z njimi pogovarjati. Učijo nas, da ne obstaja utrujenost, če se Ijubi. Učijo nas biti življenje, srce življenja… Potrebna je Ijubezen; tista prava, resnična, globoka. Starši vedo, da vsak njihov otrok potrebuje drugačno vzgojo, drugačen pristop, ker je vsako bitje ‘sui generis’. In lepo je, da je tako… Nataliteta je zaskrbljujoča. Vsi se trudimo z delom, zaslužkom. Želimo, da se ta svet spremeni, da postanemo humani, bolj pravični, da bomo resnični. A kaj delamo? Ne dajemo življenja, ubijamo ga! Otroci so namesto daru postali breme in napota. Vi, ki imate veliko otrok, se boste morda pokesali zaradi mnogih stvari, ki ste jih naredili, toda gotovo se ne boste zato, ker ste dali življenje. Ali zares želimo spremeniti svet? Začnimo spreminjati sebe in svoje otroke. Naučimo otroke zaupanja, upanja, radosti, ne vežimo jim rok v odkrivanju življenja. S svojim življenjem jim bodimo zgled, ker nas gledajo in poslušajo. Svet spoznavajo in se učijo po naših dejanjih. Pomagajmo jim s svojo doslednostjo, da odrastejo v zdrave in stabilne osebe. Ne kupujte jih z darili, poklonite jim sebe, svoj čas. Želijo videti starševsko Ijubezen. Ko začenjajo razumevati, da imate človeške slabosti, napake, se opravičite drug drugemu pred njimi. Opazujejo nas, poslušajo, gledajo in vse razumejo. Otroci te gledajo in prebrali te bodo, kdaj si jezen, dvoličen, lažen. Vedeli bodo, kdaj si rekel eno, naredil pa drugo. Bog je z nami, pa če to vemo ali ne, in to v teh otrocih. Spoštujte svoje otroke. Življenje je tako zahtevna šola. To je najpomembnejša univerza. Preden začnemo resnico zahtevati izven nas, je pomembno, dajo želimo v sebi. Tako bodo naši otroci razumeli, da se ne bojimo žrtve. Bodite prepričani, da vzgaja bolj en ne, kakor tisočkrat da. Vzgojimo se s takšno Ijubeznijo, ki je zahtevna, toda neskončno nežna in bodimo gotovi, da bodo naši otroci rasli v najboljšem svetu”.
Odlomek iz dela sestre Elvire
KADAR IN ZAKAJ
Kadar ti prinašam pisanih igračk, dete moje, razumem,
zakaj igra toliko barv v oblakih in na vodi in
zakaj so rože tako pisane – kadar ti prinašam igračk dete moje.
Kadar ti popevam za ples, vem, zakaj je godba v listju in
zakaj pošiljajo valovi zbor svojih glasov k srcu
prisluškujoče zemlje – kadar ti popevam za ples.
Kadar prinašam slaščic tvojim poželjivim ročicam,
vem zakaj je med po cvetnih čašah in
zakaj je sadje skrivno napolnjeno s sladkim sokom –
kadar prinašam slaščic tvojim poželjivim ročicam.
Kadar ti poljubljam lica, da bi se nasmejalo, zlato moje,
zares razumem, kakšna slast lije z neba v jutranji zarji in
kakšno razkošje prinaša poletni vetrc mojemu telesu –
kadar te poljubljam, da bi se nasmejalo.
(Rabindranath Tagore)
Upam, da sem ti bila kaj v pomoč.
MP