Zdaj pa dovolj…..:)

Kar naprej neko tarnanje….osamljenost….pa prijatelji niso več prijatelji….pa ne vem kaj še vse….:)

Vsi iščete prijatelje….vsi blodite…..se utapljate v lastni osamljenosti….:)

Dajmo tule na tem mestu …napišimo kakšne lepo misel o sreči….ljubezni….in življenju….:)
Mogoče pa pomagamo vsem tem osamljenim dušam…in na koncukoncev tudi sami sebi….:)

Jaz začenjam….:)

Želiš izvedeti kako zagotovo ne boš srečen? Žaluj za lepimi dnevi, ki so nepreklicno mimo. Vztrajno čakaj na srečo, ki naj bi nekoč vendarle prišla…..

Ne misli, da boš mogel biti srečen šele takrat, ko boš dosegel ta ali oni cilj…:) , to ali ono zmago…..), ko boš imel avto ali hišo….ko si boš lahko privoščil drage hotele….in dolga potovanja….:)
Prava sreča ni ekstravaganten luksuzni artikel….ni neskončno draga in nedosegljiva…:)

Sreča je čisto blizu…:) Že danes cvetijo ob tvoji poti rože majhnih radosti…:) Le odkriti jih moraš…jih znati ceniti…:)
Nehaj premlevati tegobe včerajšnega dne…. Ne delaj si nesmiselnih skrbi glede prihodnosti….:)
Če ne znaš biti srečen danes, ne pričakuj, da se bo jutri zgodil čudež…. Srečen moraš biti danes….:))

NOBENO DVIGALO NAS NE POPELJE K SREČI. POTRUDITI SE MORAMO SAMI.

Sonček je…..:)

Moj “prispevek”…imejte se radi…kdor daje, se mu vraca :))))

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči.
Nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
ker drevesa in trave vedo za samoto,
kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo,
kot reka ve za žalost,
če se le nagne nad svojo globino,
ker kamen pozna bolečino,
koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce?
Nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled.
O trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

sreca je, da te prebudi angelski glas.. pa ceprav preko telefona..
sreca je, da zaspis objet z nekom.. in se zjutraj z njim prebudis.. in ko odpres oci, ves da nisi sanjal..

sreca je vse to.. in sreca je se vec..

ko najdes osebo, zaradi katere ti ni pomembno kaj si drugi mislijo o tebi, ko spoznas, da te ta oseba sprejema navkljub vsemu kar je bilo in kar te je naredilo taksnega kot si..
sreca je konec koncev, ko najdes samega sebe in takrat lahko zacnes to svojo sreco deliti..

in vsak dan je v srcku soncek.. in zivljenje je lepo

:*

Kar sam sovražiš, tega tudi drugemu ne delaj. (Tob 4,15)

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim. (Mt, 7,12)

Nič na tem svetu se ni zgodilo brez neposrednega dejanja. (Gandhi)

Ideali, ki mi razsvetljujejo pot in mi nenehno vlivajo nov pogum, da se

veselo spopadam z življenjem, so prijaznost, lepota in resnica…

(Albert Einstein)

Naša pot ni mehka trava, temveč gorska steza,

posuta s skalami. Vendar se vzpenja,

gre naprej, proti soncu.

(Ruth Westheimer)

Ni pomembna velikost psa v boju,

temveč velikost boja v psu.

(Bear Bryant)

Ne glede na to, kaj se dogaja,

NIKOLI NE ODNEHAJ!

Razvijaj srce!

Preveč energije v vaših deželah

porabite, da razvijate um

namesto srca.

Bodi sočuten –

ne le do svojih prijateljev,

temveč do vsakogar!

Bodi sočuten!

Delaj za mir

v svetu in v svojem srcu!

Delaj za mir!

In še enkrat pravim,

NIKOLI NE ODNEHAJ!

Ne glede na to, kaj se dogaja,

ne glede na to, kaj je s teboj,

NIKOLI NE ODNEHAJ!

(Dalaj Lama)

neverjetno, koliko odgovorov se je usulo na to temo!….pa ne da so ljudje tako kronično nesrečni?….ali pa enostavno ne znajo deliti pozitivnih misli?….ali jih celo ne čutijo?….
sreča?…se je pustiti uspavati sladkim dotikom mesečine v objemu ljubezni…prisluhniti, kako mimo nas polzijo brzice časa….in jim dovoliti, da odnesejo dneve, ki niso in ne bodo prišli….odpreti dlani toplemu poletnemu dežju, ki z nebom joka našo bolečino…sreča je stati ob avtocesti življenja in pustiti drugim, da dirkajo s hitrimi avtomibili, ki nikoli ne prispejo na cilj…sreča so trenutki, ko vse naše bitje diha zahvalo za milost, da živi….in utripa v ritmu z nekom, ki nas ljubi…sreča je objeti nekoga, ki ga imamo radi in reči hvala….ali enostavno: tukaj sem…zelo malo je potrebno, da smo srečni….če to želimo….in verjamemo, da ima vse v naših življenjih smisel in pomen….tudi bolečina….solze…razočaranja…bes in kes neuresničenih želja….izgube najdragocenejših ljudi…nič ni izgubljeno in nesmiselno…vse je v nas samih…in ključ do sreče tudi..:))…

Se v popolnosti in v vsem strinjam s tabo…..:)))

Kot bi pisala sama….samo, da znaš ti vse veliko veliko lepše napisati….:)

Hvala vsem, ki delite z mano in z vsemi tu gor svoje misli….predvsem pozitivne…:))

Pa če prav nas je samo peščica….važno je, da smo…..:)))

Sonček je…..:)

Sanjal sem, da sem hodil po pesku v družbi z BOGOM.

Na ekranu noči so se odslikavali vsi dnevi mojega
življenja. Gledal sem nazaj in videl, da je vsak dan
mojega življenja začrtal sledove stopal v pesku.
Ena sled je bila moja, ena Gospodova.

Tako sem nadaljeval, dokler se niso iztekli vsi
dnevi mojega življenja. Do zadnjega dne.

Tedaj sem se ustavil in pogledal nazaj. Opazil sem,
da je bila na nekaterih mestih samo ena sled in prav
ta mesta so bila najtežji dnevi mojega življenja,
dnevi največjega trpljenja, strahu in žalosti.

Potem sem vprašal: “Gospod, ti si rekel , da boš z
menoj vse dni mojega življenja !!! Jaz sem sprejel,
da živim s teboj, ampak zakaj si me zapustil ravno v
najtežjih trenutkih mojega življenja ? “

In Gospod je odgovoril : “Otrok, jaz te ljubim in
rekel sem ti, da bom s teboj vso tvojo pot, in da te
ne bom zapustil niti za trenutek. – In te nisem
zapustil …
V tistih dneh, v katerih si videl eno samo sled v
pesku – to so tisti dnevi, ko sem te nosil v naročju”…”

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo, kadar se ga podarja.

Ker trenutno nimam pri sebi Preroka od Gibrana, je kopija iz neta v angleščini. Lahko pa kdo napiše še v slovenščini. Zame je tale knjižica nekaj najlepšega…..

Joy and Sorrow

Then a woman said, “Speak to us of Joy and Sorrow.”

And he answered:

Your joy is your sorrow unmasked.

And the selfsame well from which your laughter rises was oftentimes filled with your tears.

And how else can it be?

The deeper that sorrow carves into your being, the more joy you can contain.

Is not the cup that hold your wine the very cup that was burned in the potter’s oven?

And is not the lute that soothes your spirit, the very wood that was hollowed with knives?

When you are joyous, look deep into your heart and you shall find it is only that which has given you sorrow that is giving you joy.

When you are sorrowful look again in your heart, and you shall see that in truth you are weeping for that which has been your delight.

Some of you say, “Joy is greater than sorrow,” and others say, “Nay, sorrow is the greater.”

But I say unto you, they are inseparable.

Together they come, and when one sits alone with you at your board, remember that the other is asleep upon your bed.

Verily you are suspended like scales between your sorrow and your joy.

Only when you are empty are you at standstill and balanced.

When the treasure-keeper lifts you to weigh his gold and his silver, needs must your joy or your sorrow rise or fall.

Citat Kalhila Gibrana, misleca, ki razmišlja tudi o vzgoji: “Nihče, ne more ničesar razodeti, razen tega, kar v polsnu že leži v zarji vašega spoznanja. Učitelj, ki stopa v tempeljski senci med svojimi učenci, ne daje iz svoje modrosti, marveč iz svoje vere in svoje ljubeznivosti. Če je resnično moder, vas ne vabi, da vstopite v hišo njegove modrosti, temveč vas raje vodi k pragu vašega lastnega duha….

Radi bi doumeli skrivnost smrti.

Toda kako jo boste našli, če je ne iščete v srcu življenja!?«

Kahlil Gibran, Prerok

Krasen dan za lepe misli.

Kill, kill, kill, kill, kill, kill……….

dan je tak, kot si ga naredis.. in ce si zelis lep dan, potem naredis stvari, da ti ga polepsajo.. in niti sluzba, niti nek drug clovek ti ga ne more uniciti.. sreca se rodi v tebi, le prisluhniti ji moras znati.. in ne smes je iskati v drugih ljudeh, kot le v sebi.. in verjemi, takrat ti te srece ne more nihce vzeti.. in ce je clovek nesrecen, je sam kriv..

pa lep vecer.. ce ze dan ni bil taksen..

V duši, ki je z bogom združena, je vedno pomlad.

Toplota mladih uravnava normalno temperaturo sveta.

Celo življenje si boš grel roke ob ognju svoje mladosti.

Dežela, v kateri pošteni ljudje niso toliko energični kot pokvarjenci, je izgubljena.

Življenje ima svoj smisel, če je usmerjeno k nebesom. Ovira je v tem, da so moje roke prekratke, kajti če imam nekaj ljubezni in poštenja, bi rad objel vse.

Kaj ti veš, ki slamo ješ, mi vemo, ki meso jemo.

Prosila sem samo za lepo misel…….:)

Očitno je to za tebe že preveč……:((

Sonček je…..:)

-dp- malo več pozitivnega razmišljanja prosim…..:)

Če že nisi mogel napisati lepe misli, bi vsaj pod tem postom se vzdržal komentarja….:((

Sonček je……:)

Herminca, to je šala mala za Perzefono, ne zate! Sori, ne bit huda!

ali se da kje dobiti knjiga, kjer je to napisano?

Sreča je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti. Če pa mirno obsediš, lahko sede nate.

lp

It doesn’t interest me what you do for a living I want to know what you ache for And if you dare to dream of your heart’s longing.It doesn’t interest me how old you areI want to know if you risk looking like a fool for love For your dreams, for the adventure of being alive. It doesn’t interest me what planets are squaring your moon,I want to know if you have touched the centre of your own sorrow If you have been opened by life’s betrayals Or have become shrivelled or closed from fear of further pain,I want to know if you can sit with pain, mine or your own,Without moving to hide it, or fade it, or fix it. I want to know if you can be with joy, mine or your own,If you can dance with wildness and let the ecstasy fill you to the tips of your fingers and your toes, without cautioning us to be careful, to be realistic, or to remember the limitations of being human. It doesn’t interest me if the story you are telling me is true I want to know if you can disappoint another to be true to yourself If you can bare the accusation of betrayal and not betray your own soulI want to know if you can be faithful and therefore be trustworthy I want to know if you can see beauty Even when it is not pretty every dayAnd if you can source your Life from God’s Presence.I want to know if you can live with failure, yours or my own,And still stand on the edge of a lakeand shout to the silver of the moon “YES!!!!!!!!”It doesn’t interest me to know where you live Or how much money you have I want to know if you can get up after a night of grief and despair, weary and bruised to the bone, and do what needs to be done for the children. It doesn’t interest me who you are, how you came to be here, I want to know if you can stand in the centre of the fire with me and not shrink back. It doesn’t interest me where, or what, or with whom you have studied,I want to know what sustains you from the inside when all else falls away. I want to know if you can be alone with yourself And if you truly like the company you keep in the empty moments.