Imam pet mesecev in pol staro hcerkico, ki se ji bolj malo ljubi. S hrbta na trebuh se obrne samo ob pomoci, nazaj sploh ne, sedi le ob podpori. Je sicer kar trdna v nogicah, najraje pa lezi na hrbtu in se igra. Moja prva hci je bila izredno hitra in je sedela samostojno pri petih mesecih. V knjigah so mejniki otrokovega razvoja zelo razlicno podani, zato me zanimajo vase izkusnje…

Prepričana sem, da tvoje dete nikakor ni izven okvira “normalnosti”.
Moja mlajša se je preobrnila s hrbta na trebuh že pri 3 mesecih, vnukinja pa šele pri 7 mesecih. Otroci so različni. Včasih smo zelo neučakani, mislim, da zgolj zaradi tega, da vidimo, če je z našim detetom vse v redu.

Joj, kako je pa šele naša lena. Konec meseca bo stara 9 mesecev in sploh ne mara biti na trebuhu; “kravce” jo zanimajo 5 minut, potem pa že joka. Obrne se sploh ne, samo tako malo na bok, če je dobre volje. Že od malega spi na hrbtu in tako se tudi plazi – hrbtno po postelji je prav urna. Potem pa noge; njeni vrstniki nekateri že stojijo, skoraj hodijo. Pri nas je stvar malo drugačna; na noge se sicer opira; seveda raje ne, če ni treba in če nismo preveč vztrajni. Skratka, najraje sedi (še ne povsem samostojno, ampak skoraj že) ali je udobno nameščena v svojem stolčku in je. Prava gurmanka je.
Pa me je na začetku skrbelo, vse mogoče ljudi sem spraševala in vsi so mi povedali enako – “eni prej, eni pa kasnej, zihr pa vsi shodijo, sedijo……”
Srečno !
Vesna

Živio!
Če bi se prva rodila moja drugorojenka, bi za prvo hčerko sigurno mislila, da ji kaj manjka. Prva se je še pri 8 mesecih pri sedenju zvrnila vznak, shodila pa je s 13.meseci. Druga je sedela s petimi meseci in je pri devetih shodila (kar nisem mogla verjeti),
Pri prvi smo več tednov po rojstvu opazovali kup t.i. neonatalnih refleksov; če je nekdo bolj trdo zaprl vrata, je reagirala z mnogimi hkratnimi gibi ročic in nožic. Druga pa me je od rojstva nepremično opazovala, na glasne zvoke sploh ni trznila, tako, da sem posumila, da je otrok gluh. Da se boste malo nasmehnili: ploslala sem ji pred očmi in ob ušesih, pa ni reagirala. (Ko me je mož enkrat videl, ni bil čisto prepričan, če sem še pri pravi). Vse moje pediatrično znanje je popustilo, ha, ha, Kot so že napisale moje predhodnice, se otroci med seboj močno razlikujejo, tako v temperamentu, kot tudi v razvoju.Pozdrav!
Nina