Hčerka hodi v 2 razred devetletke. Učiteljica opaža, da se pri njej kaže rahla sled legastenije. Pri pisanju še vedno zamenjuje – obrača v drugo smer določene črke (npr. p, b, d, s, n, z in številke 3, 7 še posej pa 5). Ko piše povedi, črk ne spušča, jih samo obrača. Če npr. piše pravljico ima le-ta neko vsebino, se pravi glavo in rep, le črke so tu pa tam obrnjene v drugo smer.

Težava je tudi pri tehniki branja. Hčerka sicer prebere vse vendar tako, da si besedo potihem črkuje nato pa pove naglas. Težava se pojavi pri povezovanju črk. V šoli ji pustijo da pri branju črkuje, doma pa vadimo povezovanje in opažam, da včasih katere besede tudi težke in dolge poveže in prebere brez problema, včasih pa se pri kratkih besedah ustavi in težko poveže. Učiteljica pravi, da se legastenija kaže le pri pisanju in ne pri branju. Pravi da še ni osvojila tehnike povezovanja. Pravi tudi da je opazen napredek, da je celo boljša kot je pričakovala in da zaenkrat ne potrebuje posebne obravnave, ter da te težave izzvenijo okoli otrokovega 10. leta starosti.

Hčerka je komunikativna, družabna in zaradi tega ne izstopa od ostalih.

Sprašujem vas ali je potrebna kakšna posebna obravnava. Ali naj doma nadaljujemo z učenjem povezovanja pri branju ali naj pustimo, da črkuje.

Naj omenim še to, da je imel možev brat tudi legastenijo in je hodil na posebne vaje in da danes s tem nima problemov, le pri branju naglas mu je neprijetno.

Hvala za odgovor.

Pika,

težave, ki jih opisujete so pri učencih v tej starosti dokaj pogoste, pri enih bolj in pri drugih manj izrazito.

Če učiteljica meni, da je napredek ustrezen, celo večji od pričakovanega ji to mirno verjamite in hčerko za to tudi pohvalite.
Glede na mnenje učiteljice o ustreznosti napredka- nujno premislite ali so mogoče vaša pričakovanja in želje glede hčerkinega branja in pisanja (brez napak, tekoče branje) previsoka. O tem se še enkrat pogovorite z učiteljico.

Sicer pa bi vam svetovala pomoč specialnega pedagoga ali logopeda (kdo vam je pač bolj dosegljiv)
Ta bi vam najlažje svetoval vaje (obseg pomoči, časovno razporeditev …) s katerimi pomagamo otroku, da na ustrezen način opusti napačno obračanje črk pa tudi krepi branje s povezovanjem zlogov. Predvsem zato, da bosta doma lahko utrjevali pisanje in osvajali branje z vezanjem na različne, tudi zabavne in prijetne načine. Le-ti so namreč bolj spodbudni in prijetni za otroka, vodijo pa k istemu cilju kot klasnični trening branja in pisanja, ki je lahko za otroka zoprn.
Ni prav smiselno “čakati” in se tolažiti, da bo težava v določeni starosti izzvenela sama po sebi. Če pa se težave lotimo preveč laično se nam lahko zgodi, da se otroku dejavnost upre. To pomeni, da se bodo pojavili nepotrebni in težko odpravljivi odpori proti branju, pisanju.

Zato bi bilo dobro, da se pogovorite z enim od zgoraj svetovanih strokovnjakov, tudi zato, da boste ustrezno naravnali svoja pričakovanja do deklice.

Lep pozdrav
Francka