Le zakaj????
Celo noč se že to spašujem! Kaj mu je bilo, da mi je to storil?
Šele dva tedna je od kar sem začela po porodniški z delom, najin pikec bo jutri star eno leto,,,,,,,jaz pa včeraj izvem, da me je mož prevaral! Zakaj, zakaj, zakaj?
In kaj naj naredim…v meni prevevajo vse možne variante…naj ga pustim? Ne morem, še zmeraj ga imam rada…hkrati pa si želim, le normalno družino za sika….zakaj je to naredil? Sprašujem se mu naj odpustim…ga naj jaz prevaram s prijateljem? Ne morem…zakaj? Ne morem ga prevarati, ker to kar bi morala čutiti za nekoga s katerim spim, čutim še zmeraj le zanj….kljub vsemu…le kako je lahko to storil? Mu naj verjamem, da je bilo prvič in zadnjič?Kako mu naj to verjamem, ko pa se vse ponavadi ponovi….
Kaj naj naredim…?
Se opravičujem za totalno zmešnjavo pri pisanju, ampak…sem čisto na tleh, pa še nenaspana, in v dokaj naporni…novi …službi…groza!
LP Unique
Verjetno čakaš na kakšno pravo besedo, vendar ti pri tem zelo težko povem kaj kar bi te potolažilo. Ja zakaj, tudi jaz se sprašujem, kaj je ljudem, damorajo to narediti, kaj jih vodi v to dejanje, a nimajo nikogar več radi, a nihče ne ve, da to tako boli. Ne moreš spati, hudo ti je, ne veš kaj naj narediš. Tudi jaz ne vem na kakšen način si izvedela, vendar je tukaj pomembno ali on ve, da ti veš, ali ne? Seveda bi se jaz zelor ad vedel, kakšen je bil razlog za to dejanje? Če bo razlog, pomanjkanje sexa….potem bo to slab izgovor. Ravnokar sta dobila otroka in razmerje med vama ne bo nikoli več takšno kot je bilo, razen če si ti tako močna in lahko brez problema sprejmeš in pozabiš. Če boš to naredila ni nikoli rečeno, da ne bo še nekrat in to je ravno tisto kar se sprašuješ. Ne bi rad nikoli razdiral nobenega zakona, še posebno nobenemu svetoval naj gre, vendar se mora vedno vsak zase vprašati, a je skupno življenje brez zaupanja in brez ljubezni vredno skupnega življenja??
Marsikdo lahko živi s tem, marsikdo se lahko spirazni, je pa dejstvo,d ane vemo razloga za to dejanje in še česa drugega, ali je bilo med vama vedno vse lepo in prav. Toliko in še milijon vprašanj, če bi se hotel iti razsodnika. To kar je naredil ni prav, ni prav, da je to naredil ravno sedaj, to nasploh ni prav, da kdorkoli to naredi.
In ne vem zakaj imam kar naenkrat sama taka vprašanja, zakaj se nihče ne postavi v kožo drugega, kako bi se on počutil, če bi njegov partner to storil njemu.
Mislim, da vsak prebere samo tista vprašanja, ki mu pašejo in se zelo težko sprijaznimo tudi z drugo platjo, Če že sprašujemo eno potem preberimo tudi drugo, tisto kar je naše popolno nasprotje.
Ljubezen je lahko tako lepa, pa tako majhna črta, da je ni več.
Kotsem rekel, težko sem razsodnik. Lahko ti samo rečem, življenje teče dalje. In tolaži se s tem, da je pred tabo še celo življenje in en krut trenutek nam ne sme zamegliti uma in duše, nikar pa se ne podajajmo na isto pot, ostanimo na svoji in jo izvozimo tako kot nam je namenjena. Imaš otroka, kateremu boš posvetila ves ča, ki ga imaš na voljo, vso ljubezen posveti njemu, naj ti otrok, da moči da vstaneš in greš življenju naproti. Bodi kot njegov rešilni jopič, vedno tam, prašen, ampak vedno tam ko se ga bo rabilo. Rad bi ti pvoedal, kaj kar bi te razveselilo, lahko ti ati rečem, saj bo bolje in bo še več lepih trenutkov, lahko ti rečem, bodi boljša od njega. Mogoče pa je božja volja taka, da postaneš kaj več.
Ne skrbi vnaprej, kaj boš delala, temveč delaj to, kar ti bo dano tisto uro.
(Nietzche je rekel) Naj vam bo v čast, da bolj ljubite, kot pa ste ljubljeni.
IN ko iščem kakšno misel, ki bi te razvedrila, ko išče kakšno tolažbo, ki bi te potolažila, ….rad bi našel nekaj besed, ki bi najbolje označila tvojo situacijo in vendar bi rad, da se zavedaš, da s tem ni konec sveta in da je še vse življenje pred tabo in na žalost je vse tako kot mora biti. Mogoče je naš cilj veliko večji in nam je življenje največja šola. IN za konec kitajski pregovor, ki pravi:
VSI CVETOVI PRIHODNOSTI SO V SEMENU SEDANJOSTI
Primož
…..ojla…..
Primož hvala, no pa vseeno ti naj odgovorim na nekaj vprašanj…zdaj mi je že lažje,čeprav sem se odločila, da mu po njegovem dolgournem moledovanju da je to storil prvič in zadnjič, ter da še sam ne ve zakaj, no odločila sem se za eno in zadnjo možnost, ki mu jo dam,…pa četudi se zdi da sem nardila napako, ampak zavoljo sinka, in zato ker ga imam še zmeraj rada.
Izvedela sem pravzaprav od prijateljice, ker ju je videla skupaj, kako sta šla nasmejana, skupaj v najino stanovanje, in to v času, ko sem bila jaz v službi, sinek pa v varstvu pri moji mami, ker on tudi v tem času dela…kaj je delal, pa je kasneje ko sem ga vprašala sam priznal.
Mogoče sem tako reagirala zato, ker se mi ni lagal, in mi je takoj povedal kaj se je zgodilo, mogoče sem tako reagirala zto, ker je sam povedal vso zgodbo…še zmeraj upam da je bila vsa!
Čeprav pa še sedaj ne morem verjeti kaj je storil…..
Nikakor mi ne gre v glavo zakaj, ta presneti zakaj!
Težko bi rekla da zato ker je bilo najino spolno življenje prazno…ker ni res…praktično sva sexsala še zadnjo noč moje nosečnosti, potem pa res da pet tednov nič – po porodu, ampak se mi zdi, da sva vse nadoknadila v tem letu, saj sva če povzamem v povprečju bila skupaj intimna vsaj 3 krat na teden…
Praktično enako kot že med nosečnostjo in pred njo….
Res pa je da sem bila jaz njegova prva (no in on moj drugi partner), in sem pomislila tudi na to, da je morda iskal neko spremembp ali primerjavo…ampak zakaj?
Sam mi še sedaj ne “zna” povcedati, zakaj je to storil!
Ali pa mi tega preprosto noče povedati, ne vem…in enostavno več nimam energije, da bi drezala in hotela na vsak način izvedeti….
Mogoče se bom čez čas odločila drugače ….ne vem….
LP Unique
Hej, Unique.
A si mogoče ti odprla tale topic:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=95&i=197&t=197
Če si, potem je mogoče sled za odgovorom prav v njem. Če hočeš, ti lahko pojasnim, seveda, če si ti odprla zgoraj omenjeni topic.
Imam teorijo, da je varanje v večini primerov posledica pomanjkanja bližine in komunikacije (odkritih pogovorov s partnerjem – o vsem, predvsem pa o občutkih, takšnih in drugačnih). Ne vem, le ti veš odgovor.
N.
Če boš verjela, moraš resnično verjeti, ne le napol ali zaradi kogarkoli že. Verjeti v možnost nadaljevanja te zveze je le tvoja odločitev. Sama veš kakšen je, koliko mu gre zaupati. Odgovore veš ti in poišči jih. In ne hiti, včasih se stvari izkristalizirajo čez čas. Nikar pa tega časa ko iščeš odgovore ne raztegni čez razumne meje. Moj nasvet je tudi, da čustev ne držiš zase. le povej mu jasno kako se počutiš, kaj preživljaš in občutiš. Če je vreden nadaljne zveze bo razumel, prenesel tudi kakšen izpad, skupaj s tabo jokal in se potrudil pokazati, da mu je žal.Če. V nasprotnem, pa je življenje zelo lepo in vem, da boš to občutila. Tako ali drugače.
Odpuščanje je zelo lepa vrlina. in to v tej tvoji odločitvi najbolj cenim. Človek mora imeti veliko srce, da lahko odpusti, narediti pa boš morala še nekaj: Ali lahko pozabiš? če ne boš mogla, te bo tiščalo celo življenje in to ta tvoj zakaj.
Še eno možnost, pa naj ne bo sinko razlog, če ga imaš rada in mu odpustiš sama, potem naj bo samo to razlog, sinko je pač nekdo v vajinem življenju, ki ga imata oba rada. In če boš prebrala še kakšno drugo sporočilo, boš videla ravno nasprotne slike. Mogoče si boš našla odgovor, zakaj je to naredil, mogoče boš ugotovila zakaj noče povedati, mogoče boš ugotovila, kako na to gledajo otroci. O vsem tem smo se že pogovarjali in pisali.
Kot sem rekel, najlepša gesta kar si jih lahko naredila je odpuščanje. Moraš pa biti zvesta do sebe in poslušati srce, kajti le tako boš vedela kako naprej. In kot sem rekel, naj ne bo razlog samo sinko, razlog zakaj, mora biti samo tvoj. Jasno je,da boš sedaj ti veliko bolj nezaupljiva, če nekdo tako direktno pove, še ne pomeni, da je zato iskren, mogoče je videl, da nima drugega izhoda kot da pove. To, da si ti njegova prva, pa ne opravičuje dejanja in tudi o tem smo že velikokrat pisali, ko bi radi probali samo zato,d a vidijo, če je z drugim kaj drugače. No tvoje prvo sporočilo naj preberejo vsi tisti, ki bi radi iskusili to drugačnost in pri tem naj pomislijo na svojega sedanjega partnerja.
Unique,
rabimo tolažbo, vsi smo krvavi pod kožo. In rpav je, da ti ni vseeno in da si užaljena, vendar je vsak svoje sreče kovač. Bistvo je še to, da pozabiš ne samo oprostiš, kajti če te bo preveč morilo, boš veliko bolj srečna in zadovoljna, če bo boš sledila svoji poti.
primož
…ojla….
Prav v tem bo najbrž velik problem…kako pozabiti? Dejansko pa je tako, da tudi nekoliko…ne,…pravzaprav dvomim v to, da sem zmožna pozabiti.
Vem, da me bo velikokrat dajalo vprašanje ali je iskren, vprašanje zaupanja…ki ga ni več niti približno toliko kot ga je bilo…
Ja, v meni vre jeza, hkrati pa mi nekaj ne da miru…vem da sem, oziroma mogoče res dvomim v to, ampak vseeno sem nekako popustljiva…mogoče vre v meni strah, da bi ostala sama…ne pravgotovo je v meni ta strah…morda sem zato popustila…ne vem.
Upam da bom s časom našla odgovore na moja vprašanja…ja upam, zakaj…ne vem…mogoče si želim le čas, ki bi mi zacelil to rano, ne vem…..
N. …ja jaz sem odprla tisto temo…čeprav ne vem, kje bi naj bilo skrit odgovor na moje vprašanje prav tam…če veš ti…prosim deli to z menoj…mogoče mi uspe razvozlati vsaj delček moje uganke…
LP Unique
Ravno v enem drugem sporočilu sem pisal prispodobe hiše in partnerstva. Partnerstvo je tako kot gradnja hiše. Kupiš parcelo, začneš z iskopavanjem za temelje, tam spoznaš sestavino tal , zemlje in nato začneš graditi hišo in najprej postaviš temelje za hišo. In od temeljev je odvisno, kako bo ta hiša stala. Ali pa kupiš neko staro ali napol podrto, še vedno se jo da zrihtati, odvisno je samo kakšen stil hiše želiš imeti. Če je hiša starinska, ne moreš na njenih temeljih graditi bloka. Če je hiša lesena, ne mroeš narediti na vrhu zidanega nadstropja, odločiti se moraš, da jo boš obnovil in da bo kakorseda najbolj podobna prvotni zasnovi, z novimi detalji in seveda tako naprej. Variant je ogromno.
In vse to preslikaj v svoje življenje, kako boš gradila, kako želiš obnavljati hišo, vrt, vse kar je povezano z tvojo parcelo. Če meniš, da je vse preveč trhlo ali pa v nasprotju z tvojo idelano hišo. Potem je veliko bolje, da začneš postavljati novo, na drugi parceli z drugačnimi temelji. Če pa meniš, da lahko zamenjaš kakšen del, da ti ta model še vedno ustreza, samo da ga moraš malo popraviti, je tudi dobro.
Samo nikar ne imej te hiše rada, zato ker si se nanjo navezala in bi imela preveliko domotožje. No to je strah pred samoto in tem, da vemo, da je potrebno graditi na novo.
No ja nekaj prispodob sem napisal iz njih izlušči kar največ sama.
Da pa ti povem še kaj na tvojo žalost, boš najbolje naredila, če mu boš pokazala, da si veliko bolj vredna lepega življenja, kot si ga on predsatvlja in to narediš tako, da oprostiš, pozabiš in živiš lepo naprej kot da ne bi bilo nič. veš pa pri sebi, da si veliko boljša in da si zaslužiš več. Če si že oprostila, je prav da si zadnjič. Bolj ko mu boš dala vedeti, da te je prizadelo in si zelo žalostna vendar ga imaš še vedno rada, bolj glej samo na njegove reakcije, če ne bo znal sprejeti te tvoje poteze, potem bo težko razumel še kaj drugega.
Kajti moral bo spremeniti odnos in na nek način tudi pokazati, da mu je žal in to ne kratkoročno z kakšnim darilom ali izletom. naklonjenost si izkazujemo na drugačen način, ki se ne vidi, temveč čuti. Če tega ne bo, se vprašaj ali želiš takšno hišo.
Primož