Pozdravljeni!

Zdi se mi nepojmljivo, kako zdravniki mislijo, da so vsemogoči.

Menijo, da so sposobni poleg zdravniških opravil opravljati tudi vsa menedžerska in organizacijska dela. Sprašujem se, kaj jim govorijo na fakulteti, da jih naredijo takšne pave?

V zdravstvu je po mojem (in ne edinem) mnenju tako razsulo predvsem, ker ga upravljajo predvsem zdravniki. Kaj pa oni vedo, kako se vodi nek zavod. To je vendar domena menedžerjev ter ekonomistov. Direktor nekega zavoda mora biti ekonomist, svetovalci pa so lahko zdravniki pa še kakšen pravnik bi tudi sodil zraven.

Zdravniki pa naj zdravijo in se ne vmešavajo v delo, ki ga več kot očitno ne obvladajo.

Lp, Marjana

He he he, Marjana pa je nekdo na rep stopil, da je tako zacvilila. Se mi zdi da je Marjana ekonomist, da tako navija za “svoje”…

Sposobnost uspešnega managerja nima običajno nič kaj skupnega z izobrazbo – nasprotno! Po izkušnjh našega podjetja so ekonomisti toliko preveč “naduvani” z “velikimi številkami” da so največkrat nesposobni za vodilne funkcije. Zato jim damo v naši firmi za seštevati “cifre v ponudbah”, pa je mir. Za managerja se običajno izbere nekoga iz stroke, ki ima zraven tega še občutek za biznis. Pa bo kompanija že vedela kako je najbolje, gledo na to, za kakšno multinacionalko gre…

Torej – lahko je zdravnik manager, le da mora biti izbran glede na vodstvene sposobnosti, ne pa glede na “Titove zasluge”. Kar potrebuje ekonomskih znanj pri svojem delu, se jih bo zlahka naučil skozi nekaj “targeting” tečajev, seminarjev, delavnic ali kakokorkoli že to imenujemo. Zraven tega je naš sistem izobraževanja ekonomistov bistveno preslab, da bi zagotovil uporabna znanja; kar je jasno, če pa predavajo mamagement profesorji, ki še od blizu niso videli direktorske pisarne.

Pa lep pozdrav,
mačkon

PS: Da ne bi morda izgledalo, da ne vem o čem govorim, naj povem da imam zraven svoje “normalne” izobrazbe tudi končan magisterij iz organizacije in managementa na Ekonomski fakulteti.

Mačkon, tole si pa pošteno mimo usekal. Danes vsak misli, da lahko vodi podjetje ali zavod, pa četudi o tem nima pojma. Ampak res čisto nobenega pojma. Pri svojem delu se srečujem z direktorji, ki so iz ‘stroke’ pa nimajo pojma niti iz osnov ekonomijo. Nekaj časa sicer gre, potem gre pa vse v maloro. Znanje ekonomije je pri vodenju zelo pomembne, drugo pa je kvaliteta naši univerz. Dober ekonomist se naredi šele v praksi, vendar je tudi za prakso potrebno imeti osnovo. Če ne za drugega vsaj za to, da si zna, ko najema kredite za poslovanje, preračunati koliko ga bo vse to stalo in to z vsemi stroški vred, ki pridejo zraven obresti. Zadnjič me je en takšen podjetnik prepričeval, kako ugodno ponudbo za posojilo je dobil iz tujine. Ugodna se mu je zdela zato, ker se ni dol vsedel in malo preračunal, koliko ga bo to zares stalo (devizna klavzula in pa razni fee.ji…).

LP, Nike

Spoštovani!

Tema bo očitno odprla cel niz, zato bom pristavil še svoj lonček. Strinjam se z go. Marjano v točki, da je vodenje stroka, ki naj jo opravljajo za to usposobljeni ljudje. Brez dodatnega usposabljanja so to verjetno res ekonomisti, organizatorji dela… Strinjam pa se tudi z g. Mačkonom, da samo temeljna izobrazba za to ne zadošča, predvsem pa s tem, da vodenje ni samo prekladanje številk. Zadevo dodatno poslabša še poslovanje v sistemu zdravstvenega varstva, ki se oddaljuje od klasičnega posla: ni mogoče spreminjati cen storitve na podlagi ponudbe in povpraševanja in ni mogoče izbirati storitev, ki so ekonomsko upravičene, da se izvajajo. Zdravstvo še vedno jemlje vsem po svojih zmožnosti in daje vsem po svojih potrebah (ta del sicer zahteva daljšo razlago, ki jo bom tu zaradi prostora preskočil) – komunizem v kapitalističnem svetu. Torej absurdna gospodarska dejavnost, ki jo morajo voditi priučeni managerji z večjim ali manjšim občutkom za “biznis”, kot pravi g. Mačkon, namesto, da bi jo vodili najbolje usposobljeni managerji, saj gre za največjo gospodarsko dejavnost v državi z največjim skupni budžetom in vsekakor z neizmernim socilanim vplivom. Navijam za take managereje, ki imajo občutek za delo z ljudmi (zaposlenimi), saj se moram strinjati, z go. Marjano, da je tovrstni del vodenja v nekakšni krizi, zato je nujno potrebno še bolj okrepiti pripadnost zavodu, delovni skupini, kar pa je zahtevno in dolgotrajno delo. Zdravstvo je preraslo individualne vrhunske strokovnjake in potrebuje vrhunske skupine, ki bodo uspešno reševali zahtevne zdravstvene probleme, hkrati pa to počeli na čim bolj racionalni način.

Po zakonu o zdravstveni dejavnosti, je direktor zavoda lahko kdorkoli z visokošolsko izobrazbo. Če to ni zdravnik, mora imeti strokovnega pomočnika zdravnika, torej ni nobenih ovir, da zavodov ne bi vodili ekonomisti, pravniki, organizatorji dela. Po svoje bi bilo prav, saj izobraževanje medicinske fakultete ni usmerjeno v vodenje zavodov. Na ta način zdravnikov tudi ne bi vezali za dela, ki jih enako dobro ali celo bolje izvajajo drugi prifili.

Da pa so zdravniki direktorji zdravstvenih zavodov, zlasti manjših, je posledica tega, da so do pred 15 let zdravstvene zavode lahko vodili vsi, ki so bili po volji politični strukturi ne glede na izobrazbo in je bila torej izbira najmanjše izobrazbe in profila zdravnik neke vrste nujnost, da se je lahko prekinilo prakso, da so bili direktorji zdravstvenih domov frizerji, kuharji…, pa čeprav z občutkom za biznis. Čas je verjetno za naslednjo stopnjo v razvoju.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik

Super tema,

pa naj še jaz dodam. Vodstveni delavci so lahko tudi kuharji in frizerji, vendar je ta odstotek izjemno majhen, res je, da je bil v prejšnem režimu, vsak ki je bil na pravi strani lahko direktor. To se je danes spremenilo, še vedno je lahko direktor zdravstvenega zavoda tudi kuhar, vendar bi moral pošteno iskati tega kuharja.

Kot je rekel Dr. Janko Kersnik, mora pa vsak dober menager in ni važno v kateri branži, imeti pomočnike iz stroke. Kajti najboljši direktor je tisti, ki zna okoli sebe zbrati pametne in sposobne ljudi za posamezna področja, pa če je edina kvaliteta tega direktorja to, da zna zbrati te ljudi, je še vedno najboljši. To pa pomeni, da delamo z ljudmi in ne z izobrazbo. Kajti vsak posameznik ima drugačno kvaliteto, ki pa jo je potrebno odkriti in to samo tako,da s tem človekom delamo in vidimo. To da znamo videti, je zopet posebna kvaliteta.

jasno pa je vsem, da je izobrazba izjemno pomembna, saj ti da osnove za delo, kot so širina, disciplina in jasno za izobrazbo kar nekaj časa hodiš v šolo. Na koncu pa izkušnje le dobiš z delom in časom.

Bistvo, ki se ga bo moralo vedno več upoštevati je to, da delamo z ljudmi, vsak izmednjih pa naj dela tisto kar najbolj obvlada. In to delo mora biti močno povezano.

Nadaljujem v naslednjem sporočilu.

primož

Res je, da sem ekonomistka in res je tudi, da se v praksi srečujem z vse sorte ljudmi z različnimi vrstami izobrazbe. Po mojih izkušnjah imajo predvsem ekonomisti vpogled v to, kako reševati stvari, ki so tako multiple in povezane med seboj. Pa najsi gre za nakup opreme ali za zdravstvo (če smo že pri tej temi), razporeditev delovnega časa ali pa le postavitev rož v pisarne in ordinacije.

Kar naj bi dala fakulteta je v bistvu osnova iz katere nato izhajaš pri svojem delu. In zdravnik roko na srce take osnove pač nima, pa če je še tako fejst človek.

Tisto, kar pišete nekateri o ekonomistih, da nimajo pojma, je posledica naše kulture. Tudi jaz se srečujem s takimi, vendar jaz v tem ne vidim, da nimajo pojma temveč, da taki so. Ne potrudijo se dovolj, ker dober ekonomist mora naenkrat “urejati” celo kopico stvari – vsaj 20 hkrati, če ne več in enim to pač ne uspe-morda tri, štiri potem se jim pa zacikla. Sama vodim en mini tim pa vidim koliko stvari moram imeti v glavi in kako malo jih dejansko želi v podjetju sodelovati, da bi bilo vse tako kot je treba-tudi ekonomistov.

Pa vendar, še vedno trdim, da so ekonomisti najbolj usposobljeni za tako delo in pika.

Kar se tiče vas-Mačkon. To podcenjevanje ekonomistov – samih sebe – mi je tudi znano iz prakse: zato pa so tudi stvari take kot so – ker sami ne cenimo svojega dela in se ne potegnemo zanj, nas tudi drugi dajejo v nič in tako vsak meni, da je sposoben voditi celo tako zapleten zavod kot je npr. klinični.

Lp, Marjana

Marjana

lepo je, da zagovarjaš ekonomiste, ampak če se obregnem ob tvoj stavek
>Pa vendar, še vedno trdim, da so ekonomisti najbolj usposobljeni za tako delo in pika.<
Tukaj ti ne dam čisto prav. Če pogledava miselnost v moji prejšnji službi. Če si študiral organizacijo dela – smer organizator dela, si lahko postal direktor podjetja, če si študiral organizacijo dela – smer informatika, si bil lahko samo tehnični direktor.
Ekonomisti – zopet bi jih lahko selekcionirali, so dobri za pravilno ekonomijo in finance. Še zdaleč pa ne edina sekcija, za vodenje firme. za vodit firmo, ni potrebno ogromno znanje ekonomije ali medicine ali pa prave in ne vem kaj še. Za vodenje firme, mora biti oseba najprej človek, ki ve kaj hoče. Sposobnosti moram pa imeti na vseh področjih malo, če že nima okoli sebe pametnih ekonomistov. Tudi ekonomisti so dobri in slabi, taki ki bi formo vodili dobro in taki, ki bi jo pogubili. Bodimo realni, ni vsak za vsakršno delo. tako kot ni vsak za direktorja. Kot sem prej napisal, lahko je tudi kmet in dober kmet bi znal voditi tudi klinični center, če bi le imel interes. Za primer vzamem Pekarno Pečjak, direktor Stane, ta človek ima zame vso pamet v glavi in je boljši ekonomist, kot večina pravih ekonomistov, pa mislim,d a še nikoli ni sedel za računalnik pa kaj računal. preprosto ima ekonomsko sposobnost, konec koncev je najbolj važna formula, število vloženih ur in dela, za kolikšen dobiček. Če si zna tole izračunati, bo firma vedno večja.
Vem, da je sedaj ta debata prešla v vode ali je posamezna branža dobra ali ne. Odgovor je lahko tak: Vsaka stroka lahko vodi podjetje, da pa bo podjetje uspešno pa je odvisno od tistega posameznika, ki vodi ostale. To sposobnost imajo pa le redki res dobro.
Če pa gremo gledati klinični center, pa bi težko rekel kdo bi ga lahko vodil, dejstvo pa je, da se tam obrne veliko denarja in ga je treba pravilno obračati. saj je bistvo denarja, da kroži, ne pa da nekje stoji, drugje pa ga primanjkuje, vendar to odločitev najlažje sprejmejo zdravniki, ki bi morali imeti v svojih vrstal še enega ekonomista, ki bi povedal kako ga lahko porabijo in koliko. In kaj je ponavadi največji problem pri takih velikih organizacijah, da se hitro najde nekdo, ki si misli, saj ib tolikih nulah ne bo nihče pogruntal, če gre še kaj v drug žep. Pa smo zopet pri ljudeh od katerih je odvisna uspešnost organizacije.
Tukaj lahko damo primer Posočja in popotresne obnove, kako so lahko trije ljudje vodili celotne finance obnove Posočja, minilo je že več kot 4 leta pa nekateri še vedno živijo v zabojnikih. Zakaj? ker smo se znašli trije, ki so denar, ki smo ga mi dajali od plač nakazovali v Nigerijo in privatnim gradbenim podjetjem, ki pa ni naredilo nič. me res zanima kaj so ti trije po profesiji, če so ekonomisti, so zelo dobri, ampak dobri samo za svoj žep. In tudi tukaj se ponovi zgodba, da je vseno kaj si gradbenik ali ekonomist ali organizator, če si pri koritu, je najlažje dajati v svoj žep.
Marjana zato pravim, če si res taka, da vodiš dobro majhen tim, je samo od tebe odvisno, da je ta tim dober, tukaj pa izobrazba ne pomeni veliko, kajti voditi ljudi je veliko težje kot biti najboljši ekonomist v največji banki.

primož

Primož, super je to napisano. Se podpišem!

Gospa Marjana, nikakor in nikoli pa sebe ne podcenjujem (pa tudi tisti, ki me poznajo, me ne). Pravim le, da je precenjen tisti košček papirja, o katerem je bilo govora. In kako se nekateri precenjujejo zgolj zato, ker imajo ta papir v roki. Pa še to sem napisal, da zelo dobro vem, koliko je dotični kos papirja “vreden” v praksi.

LP
mačkon

Sprva nisem hotela, a moram: Primož in Mačkon: sta pač reveža, da razmišljata na tak način-kaj pa, če bi se nek ekonomist ali kdo drug spravil zdraviti ljudi namesto zdravnika, bi bil tudi v redu, a ne, saj lahko pa da ima nekakšen zdravniški čut? In pa njegov papirček-je tudi brezvezen?

Vse pa le ni prirojeno, se da tudi kaj odnesti, s faksa, namreč-če pa se tebi zdi, Mačkon, da od faksa nisi nič odnesel, je pa to tvoj problem.

Take stvari me občasno razjezijo-kot tudi vem, da se bosta delala spet pametna. To je vajina legitimna pravica. Samo, zato pa je naš standard v Sloveniji tak kot je, ker se raznorazni čutijo poklicane za karkoli…, no pa še drugi razlogi so. Navadni delavci terjajo sedaj “dostojne” plače, delajo pa ne ravno dostojno – veliko kavic, pa opravki v del. času-s takim načinom se ne da povišati standard in DV na preb. In ti potem zahtevajo višje plače na plečih tistih, ki so od njih bolj produktivni: to pa so storitvene dejavnosti, pa razne biotehnološke, farmacevtske, pa še druge, za katere pa je v večini potreben ta “brezvezen piltek”. No, toliko.

Lp, Marjana

Marjana,

kdo bi po tvojem moral voditi moje podjetje – ekonomist??? samo on ali jo lahko še kdo drug.

primož

Saj vse skupaj nima več smisla…

Čeprav lahko po drugi strani naredim dobro delo, če poskušam komu malce razširiti obzorje…

Kot me nekateri na forumu poznajo, da večkrat pošteno udriham čez zdravnike, pa vendarle menim, da je za uspešnega zdravnika potrebno le 10% procentov zdravniškega čuta, pa 90% ZNANJA (čiči pa uči sistem), zaradi česar zdravnike v splošnem spoštujem. Ne gre pa zdravniškega poklica primerjati s poklicom ekonomista, ker sta v popolnoma različnih kategorijah.

Add:….odnesel, je pa to tvoj problem…..
Za pomoč pri tem, kakšne problema nekdo meni, da ima nekdo drug, bi priporočal, da se obrneš na forum psihiatrija 😉

Sedaj ko sem se poglobil v tvoj post, moram priznati, da se strinjam s tvojo izjavo, da se “da tudi kaj odnesti iz faksa”. Le da je tega na faksu ponujenega znanja tako malo napram vsemu kar potrebuje dober vodja, da se mi to ni zdelo vredno omembe… Za kar se opravičujem.

Bentil pa sem čez tiste, ki se sklicujejo predvsem na znanje iz faksa, saj kaže da širine obzorja očitno ne poznajo, če se pa sklicujejo na nek droben segment. Pa – saj se mi po svoje smilijo, uboščki….

LP
mačkon

PS: V debato o višini plač se pa ne bom spuščal, saj nimam prav veliko izkušenj z načinom tvojega razmišljanja. V našem podjetju je namreč vsem vključno z mano dodeljena osnovna delavska pravica – da svobodne volje da odpoved, če se mu režim v firmi ne dopade.

No, po moje mora biti vodstveni team podjetja, ki ima željo dobro poslovati, sestavljen iz strokovnjaka, ekonomista in pravnika. Ne podcenjujem ekonomistov, ki o ekonomiji absolutno vedo več od mene, vendar sem mnenja, da je še vedno bolje imeti kak tehnični faks in zraven narediti kak magisterij iz ekonomije. Namreč (npr. tehnični) strokovnjak se bo lažje priučil določenih ekonomskih osnov kot pa ekonomist tehničnih. NI pa nujno, da se vsi s tem strinjate.