Ne bi pisala na dolgo…nekako niti nimam energije! Pred časom se mi je šele “posvetilo”,da moj mož pravzaprav kar naprej laže ( tudi o čisto banalnih stvareh..),…. prikriva. Dolgo časa nisem bila niti pozorna. Ko sem ga parkrat “dobila” na laži, je še vedno tajil (laž malo prikrojil…)…Postala sem malo bolj pozorna, malo pomislila nazaj in videla, da živimo v teh lažeh že kar nekaj časa…Ne vam ,kaj človeka “prisili” v to…Lažeš ponavadi,če veš,da česa nisi prav storil, oz. ne bi smel…kaj pa čisto “bezvezne” laži!? Kdo je tukaj “kriv”, oz.kaj človeka privede k laganju kar na vsepovprek!? Kje sem tu jaz!? LP PO

To so pataloški lažnivci… Imam prijatelja, ki non-stop laže, brez vzroka. Nobene stvari ne bo povedal kot je, ampak bo resnico vedno malo prikrojil…Brez namena… je pa navajen od malega lagati mami (živita sama) in mu je to pomoje ostalo….

tudi moj mož je bil patološki lažnjivec. zakaj?
ker je bila ljubezen njegovih staršev pogojena z njegovo pridnostjo.
in tako se je lagal, da je bil vedno videti priden.
pa tudi njegovi starši non stop lažejo,
da so videti pred ostalimi tako dobri ljudje.

pa še nekaj je vzrok.
resnica včasih prinese s seboj probleme.
in, ker jih nisi sposoben reševati se zlažeš in se delaš kot da jih ni.

Ljudje lazemo zaradi razlicnih vzrokov: nekateri se z lazjo zelijo braniti in zascititi (ker so npr. naredili nekaj takega, da jih je sram, strah … drugim to priznati in povedati), drugi so s svojimi lazmi lahko bolj napadalni (npr. zelim prodati avto in se zlazem, da ni bil karamboliran …). Lazi so lahko vcasih tudi dobronamerne, starsi npr. otroku govorijo o tem, da miska odnese zobek, da Bozicek prinese darila … Lazemo lahko tudi zato, ker mislimo, da nismo dovolj dobri (pomanjkanje samozaupanja in obcutka lastne vrednosti) in vsako stvar malo “olepsamo”, da bi izpadli boljsi, bolj vredni, bolj v redu … (o tem pise tudi Diversa). Mnogokrat lazemo tudi samemu sebi, ker si nocemo priznati svojih napak, svojih slabosti (morda mislimo, da moramo biti popolni).

Morda zaradi pomanjkanja obcutka lastne vrednosti laze tudi vas moz in mozno je, da se tega sploh ne zaveda. Ce je ta vzorec vedenja oblikoval ze v svojem otrostvu (morda ga je prevzel od starsev), lahko tudi zato, da je psiholosko prezivel, je velika moznost, da se ga ne zaveda.

Lahko pa vas razumem, da se pocutite ogoljufano, prevarano, izigrano, ko ste odkrili, da pravzaprav ves cas laze, kot pravite. Predlagam, da se z njim skusate iskreno in odprto pogovoriti. Povejte mu, kako se pocutite in kaj dozivljate ob tem, ko na tak nacin komunicira z vami. Ne napadajte ga, ne obtozujte, temvec spregovorite o sebi in svojem dozivljanju. Povejte mu, da je v odnosu z vami lahko iskren, sproscen, da se mu ni treba z lazmi truditi, da bi naredil vtis na vas … Lahko mu pomagate, da v odprtem dialogu skupaj raziscete, zakaj to pocne, kaj ima od tega in kako bi lahko to vedenje preoblikoval.

Zelim vam, da bi vaju skupen pogovor in razmislek se bolj povezal v skupen odnos!

Nič kaj prijetno spoznanje, pa vendar bi bilo po prvem šoku vredno malo razmisliti in se ozreti v prteklost. Kdaj ste prvič zaslutili, da pogosto prikroji resnico, za kakšne stvari gre pri teh lažeh, komu se laže, kako reagira, ko ga na laži dobite in podobno. Odgovori na ta vprašanja (vsaj delni) vam bodo v pomoč, ko se boste z možem želeli resno pogovoriti.
Malo premalo je podatkov, da bi vam lahko natančneje odgovorila, vsekakor pa sem mnenja, da brez pogovora v katerem boste jasno izpostavili dejstva in dokaze ter tudi svoje občutke ob tem, ko vam laže, ne bo šlo. Razumem vas, da niste pripravljeni živeti takšnega življenja še naprej, saj je to v škodo vajinage odnosa. Poskušajte biti v pogovoru ali pogovorih z možem vključujoči a tudi odločni. ( ne napadalni) Morda bo potrebna tudi terapevtska pomoč, saj je lahko laganje preseglo meje, ki jih še lahko obvladuje in je v globini laganja kakšen drug, večji problem.
Laž (drobna, banalna ) ali delno prikrivanje resnice služijo največkrat kot obrambni mehanizmi, ki si jih človek nekoč izgradi Morda v otroštvu, lahko pa tudi kasneje. Problem postane težko obvladljiv, saj človek, ki uporablja laži vsakodnevno lahko začne doživljati svoje laži kot resničnost. Na ta način se odmika od realnosti. oz. si gradi neko svojo imaginarno resničnost v katero vpleta tudi druge.

Z željo, da se uspešno lotite problema vas lepo pozdravljam

Renata Bokan
Šola čustvene inteligence

Hvala vsem za odgovore.
Kot patološkega lažnivca sem ga sama pri sebi že “ožigosala”…
Razmišljam o njegovem otroštvu,starših….starši so ga kovali v zvezde (edinec), …ne vem,če je bila potreba lagati…!? Če razmišljam o njegovi družini,si ne morem kaj,da ne bi pomislila,da je stvar “genetska”…vedno so si nekaj prikrivali, predvsem drugim-navzven- (po moji presoji večinoma čisto brez potrebe)…Je doma dobil vzorec?? !
Parkrat sem že načela pogovor,a je bil zaključek ….jaz ne lažem!!
So laži,ki mu jih pač ne morem dokazati….(predvsem večje)…Poskušala sem izvedeti,zakaj je to potrebno ….skoraj me je prepričal, da si jaz vse domišljam!? Si mogoče res??! Včasih mi reče (za banalne laži), da pač dvakrat ne pove isto, ker se mu stvar ne zdi pomembna in “pozabi”, kaj je zadnjič rekel…No, tako v tem smislu stvar poteka…
Predlagati sem mu že hotela strokovno pomoč, a kaj,ko po njegovem ne laže…je ne rabi… LP PO

Če laže o majhnih in banalnih rečeh, potem zagotovo laže tudi o pomembnejših in zelo pomembnih. To je v njem. O laži je gotovo slišal tudi izven družine in ve, da je v družbi nesprejemljiva. Zato izgovora, da gre za družinske vzorce, sploh ne upoštevam. Laž je laž, pa naj izvira iz teh ali onih ust, iz tega ali onega prepričanja.

Uporabi njegovo orožje: laži mu še ti nekaj časa (a pazi, da se ne navadiš!). Zato, da ne bo treba “dvakrat govoriti enako”, pa tudi, če bo šlo za kaj večjega. Ko bo opazil, da lažeš, se izmikaj z njegovimi izgovori in potem bo morda nekega dne pogovor o tem možen. Če bo spoznal, da je življenje v laži preveč negotovo, bo morda pripravljen sprejeti strokovno pomoč.

Moje mišljenje je drugačno. Svoje življenje živim z lažnivcem, ki bi ga lahko poimenovala patološki. Zdi se mi nesmiselno ugotavljati, zakaj in čemu laže, kje so vzroki za laž, kajti ob njem je zlagano tudi moje življenje in to se mi zdi najpomembnejše. Ker laže sam, se prepričuje, da lažem tudi jaz. Čeprav nekje globoko v sebi ve in pozna resnico, je noče ali ne zmore videti in priznati. Spoznanje, da je tako in tako vedno bo, je hudo in neprijetno. Žal nisem pred leti vztrajala in poiskala pomoči, danes je za kaj takšnega že prepozno, kajti niti malo volje ni več v meni, da bi s takšnim človekom nadaljevala svoje življenje.
Če ne želi strokovne pomoči, ker ne laže, jo vsekakor potrebuješ ti in ga prosi, da to stori za tebe in zaradi tebe. In vztrajaj pri tem.

pozdrav.. glede vračila z istim orozjem: moj ljubljeni je na to odgovoril z saj si tudi ti lagala.. to, da sem lagala (oziroma skrivala dejstva) je pač označil z tudi ti to delas in nisi nič boljsa od mene… s tem se stvari ne morem priti do dna. verjemite, preverjeno. meni pa pena na usta, takega človeka je najboljse zapustiti s kakim puhlim izgovorom, in igrati postenost do konca. lp

Moj nasvet je bil mišljen kot TEST, kakšen odnos ima lažnivec do laži, ne kot zdravilo. Če bi ugotovila, da se stvari kvečjemu slabšajo, potem niti strokovne pomoči ne bi imelo smisla iskati in bi bil na mestu le nasvet: Pot pod noge! Če pa bi se karkoli spremenilo, pa MORDA še obstaja upanje, vsekakor s pomočjo strokovnjaka. Sam zagotovo ne bo nehal.

Meni se pri mojem zdi najbolj bedno to, da bolj ko me je nalagal, torej laž na laž, bolj je bil ponosen sam nase, nekako tako, kot da je nalagal največjega lažnivca. Ali pa, da je uporabil tudi fizično silo, le da bom verjela njegovim lažem, dobesedno zabiti mi jih je želel v glavo. Zato, dokler so še prisotna čustva, je smiselno reševati stvari, potem nič več.
lp

Je še en vzrok, zakaj človek laže, čeprav mislim da tukaj ne gre za tak primer. To so laži, ki jih človek zakrije zato, da se izogne tarnanju in očitanju, ki bi ga sicer moral prenašati, kljub temu da po njegovem ni storil nič pregrešnega. Tako nekako, prvič je stvar povedal po resnici, vendar ker je bil deležen očitkov, prepirov, slabe volje z druge strani in ker ni prišlo do sporazuma, je to naslednjič raje zatajil oz. se zlagal, če je bilo treba.

Gotovo, ker je laž nagrajena, resnica pa kaznovana, in velikokrat tako tudi ostane, in tako reagiramo že pri otrokih. In četudi te laži, navade izvirajo iz otroštva, v zreli dobi med vema odraslima ne bi smelo biti tako.

LEP POZDRAV!
PRECEJ LET SEM PREŽIVELA Z “PATOLOŠKIM LAŽNIVCEM”IN ENOSTAVNO NI IMEL ŽELJE KARKOLI SPREMENITI PREDOLGO BI PISALA O TEM KAJ VSE SEM DOŽIVLJALA V TAKI VEZI KO SEM KAKO LAŽ UGOTOVILA SEM DOSTIČASA POSKUŠALA DOPOVEDOVATI, DA MENI NI POTREBNO DA LAŽE DA ZAME JE ŠE TAKO KRUTA RESNICA POMEMBNEJŠA KOT LAŽ.DOLGO ČASA SEM POSKUŠALA DA SE O TEM POGOVARJAVA IN REŠUJEVA PROBLEME NJEGOVIH LAŽI NJEGOVE LAŽI SO TUD MARSIKAJ V POSLU PORUŠILE. POL SEM PRIČRLA VSAKIKRAT KO SEM LAŽ UGOTOVILA GA OPOZARJATI DA SE JE ZLAGAL IN POTEM JE VZROJIL IN ME TUD PRETEPEL.VSE TO SEM PRENAŠALA SKORAJ POLNIH 7 LET,DOKLER Z LAŽMI KO SE JE ZAPLETEL Z ENO ŽENSKO NI VMEŠAL KO JE HOTEL Z NJO NARAZEN REKEL DA SEM HUDO BOLANA DA IMAM LEVKEMIJO IN MI MORA STAT OB STRANI TAKRAT PA SEM REKLA LAŽI IN ŠE NASILJA ZDRAVEN NEBOM VEČ PRENAŠALA
SEM SPAKIRALA IN ŠLA Z OTROKOMA VENDAR ON LAŽE NAPREJ SAM NE MENI VEČ.V SEBI VEM ,DA SEM POSKUŠALA VSE IN ZAPRLA SEM KNJIGO LAŽNJIVEGA ŽIVLJENJA IN ŽIVIM V RESNICI IN MI JE LEPO TAKO DA RES NEVEM ČE TI BO USPELO MENI NI.VEM IN VERJAMEM PA DA TAKO NEBI ŽELELA NIKOLI VEČ ŽIVETI.
LP TALITA

Talita,

Kako to misliš, da ti ni uspelo? Uspelo ti je! Uiti iz neobstoječega zakona. Iztrgati otroka iz sredine, kjer, bi se še onadva naučila laži. Zame si zmagovalka.

To pa ne pomeni, da morda nekoč nekje nekomu ne more uspeti “spreobrniti” lažnivca. Vendar bo potreben nadčloveški napor in vztrajnost, pomoč strokovnjakov in kdo ve kaj še.

Vendar spet ponavljam: spreminjaš lahko sebe, drugih ne moreš. To pa pomeni, da je za vsako spreminjanje nekoga najprej predrugačiti sebe, svoje odzive, pobude itn. Sebe pa je – kot vemo – najtežje premagati. Tebi je uspelo, čeprav ti rešitev spet ni všeč. Upajmo, da bo uspelo tudi PO.

LEP POZDRAV
TAKO SEM MISLILA,DA MENI NI USPELO NAKLJUB VSEM TRUDOM OHRANITI ZAKONA,RES VESELA SEM ZDAJ KAKO ŽIVIM.NIKOLI NISEM MISLILA IN ŽELELA SPREMENITI MOŽA ,KER SE ON SAM NI ŽELEL SPREMENITI SEM SE JAZ. TUDI JAZ SEM RABILA NAPORE IN MOČ DA SEM ODŠLA NI BILA TAKO LAHKO IN ENOSTAVNO VSE.NIHČE NI NA SVETU ZATO, DA BI KOGA SPREMINJAL VSAKDO LAHKO SPREMENI SAM SEBE.KO BI BILE SAM LAŽI LAŽEM JE SLEDILO ŠE NASILJE IN TAKO SE JE VSE SKUPAJ PREPLETALO .
LP TALITA

Pozdravljeni!

Za vsako lažjo ponavadi obstaja neka logika, motiv. Razen v primeru, da gre za navado, privzgojeno že v otroštvu ali obdobju kasnejšega odraščanja.
Zato se mi zdi zelo pomembno, da se poskušate spomniti, ali so se te laži pojavljale že ves čas vajine zveze in vi vanje le niste bili pozorni ali pa so se laži začele pojavljati od določene točke dalje.
V prvem primeru je možno, da gre za pomanjkanje samozavesti, izogibanje napornim pogovorom ali očitkom ipd., da gre torej za neko logiko, po kateri skozi življenje z manj napora prideš, če se tu in tam zlažeš. Tu in tam se seveda lahko pojmuje zelo različno,…
V drugem primeru, če so laži pogostejše in bolj očitne od določene časovne točke dalje, se poskušajte spomniti, kaj se je takrat spremenilo v njegovem, vajinem življenju. Ali se je spremenil v istem obdobju še na kakšen drug način, v komunikaciji, času, ki ga posveča vam in družini, nenazadnje v spolnosti.

Veliko sreče pri raziskovanju odnosa želim

Razmisli o njegovih sorodnikih in njihovih lastnostih. Morda se bojuje z napačnim vzorcem ali krvjo?
Bodi kakor mucka, ki je priletela na vse 4 tačke in trdno stoji na tleh. Verjemi sebi in imej svoje življenje pod kontrolo. Ne pusti, da te potegne v svoj vrtinec. Pomagaj mu ven, če pa noče, naj njega pogoltne, ne tebe. Morda se mu ne zdi vredno pošteno živeti. Vse izjave jemlji z rezervo, tako ne boš razočarana.Saj je ubogi, ko se tako lovi.