Pozdravljeni

Zelo vesela sem, da se lahko z mojo težavo obrnem na ta forum. Na kratko bom opisala svojo težavo, in tako, da bo vsem razumljiva.
Pred 9 meseci sem kot redka srečnica doživela novo zaposlitev. Resnično vesela sem se odpravila na novo pot, ter se zbližala z vsemi zaposlenimi. Čez čas sem občasno zaznala, da se z menoj želi spogledovati sodelavec. Tega nisem jemala resno, saj sem sama v vezi in sem se v njej resnično lepo imela. Zakaj “imela”, boste lahko razbrali. Tudi ta sodelavec je v dolgoletni vezi.Na spogledljive poglede sodelavca se nisem ozirala. Čez čas so ti pogledi postali sumljivi že drugim in ne samo pogledi, začeli so se tudi splošni pogovori, kateri so pa bili iz strani zapeljevalca zelo zapeljivi. Postal je zelo ustrežljiv in prijazen.Še tako močna oseba, sem vedno bolj padala na prijaznost in čeprav nisem želela priznati, se tudi zaljubila. Sem samo človek. Začela sem poglede vračati, vedno več je bilo pogovorov in vsak dan sem v službi uživala. Sem človek, ki je čustveno uravnovešen, če me kaj mori to tudi priznam. Molk me je vedno bolj moril. Da bi povedala v oči nisem imela poguma, zato sem uporabila SMS v katerem sem priznala, da me je zmedel. Drug dan me je zaprl v pisarno in vprašal, kako to mislim. Priznala sem, da mi je prišel do živega. Nisem priznala, da sem zaljubljena sam je dejal. Rekel je šla bova na pijačo, se pogovorila, prav prijetno mu je bilo. Vsak dan je bil bolj polen pogledov in prišla je službena zabava. Na zabavi ni manjkalo pogledov, in na koncu je preveč pogledal v kozarec. Kar naenkrat sem se znašla ob njem. Začel je popolnoma drugačen pogovor, kot da če bom zapustila zdajšnjo vezo, če se zavedam da ima on prijateljico, če se zavedam, da ima čustva, da sem se ujela v njegovo mrežo in da se to njemu zmeraj dogaja…, do besede nisem mogla. Vedela sem, da je bolje,da grem domov in to tudi storila. Za menoj je bil glasen vrisk veselja, zakaj ne vem. Saj nisem ničesar govorila jaz, le on mi je nakladal. Naslednji dan sem se obnašala, kot da ničesar ni bilo, vendar je osvajalec ponovno začel z osvajanjem. Me ponovno zmedel in odšel. In vsak dan osvajanje in potem nič. Na družabnem omrežju sem mu poslala še nekaj sporočil, na katere je odgovoril prijazno in zavajajoče. Naj vam ob vsem povem, da jaz nisem ničesar zahtevala, nasprotno izogibala sem se vsemu, včasih pa žal zaradi službe ni šlo. Zadnji pogovor je bil iz njegove strani ponovno zavajajoč, da z menoj ravna tako čustveno in fino, kot z nikomer. Zadnji dan pred dopustom je dobesedno bulil vame neprestano in kasneje odšel na dopust. In prav to so opazzili tudi drugi.Spet me je zavajal in odšel. Nikoli se nisem imela možnosti o tem pogovoriti, zato sem mu poslala sporočilo da se mu zahvaljujem, za tisto pijačo, ki je seveda ni bilo, da ne razumem njegovih dejanj, da ne razumem zakaj mi ne dovoli da se o njegovih dejanjih pogovoriva in da naj uživa na dopustu. Odgovora seveda ni. Priznam, da so se v zadnjem mesecu moja čustva do sedanjega partnerja ohladila. Tako je, ko te nekdo zmede. V službo sem začela hoditi s težavo, saj nisem vedela, kaj ta človek sploh želi. Še sreča, da sem pravkar odšla na dopust, saj je moje življenje postalo ena sama zmeda. Želim se odpočiti od vsega, vendar se zelo bojim, kaj bo ko se vrnem. Kako naj se obnašam, ko bo ponovno ista pesem. Kaj naj storim, da bom ravnala drugače. Veliko krat se vprašam, ali uživa v svojih dejanjih. Prosim, če mi svetujete kaj in kako naj ravnam ko se vrnem na službeno mesto.

Forumu je naslov Nazaj k sebi in ravno to vam predlagam. Da se vrnete nazaj v srečno vezo v kateri ste bili. Razmišljam kako bi opisal moškega, ki vam meša glavo pa ugotavljam, da to ni moški ampak nezrel in neodgovoren fantek zaradi katerega trpi njegova partnerka, vaš partner in vi. Povejte mi, ali se želite počutiti kot njegova partnerka? Si želite biti na njenem mestu in se spraševati kateri sedaj meša glavo.

Predlagam vam, da ga pustite na miru, da mu ne pošiljate nobenih sms-ov. Ko vas bo naslednjič zagrabilo, da mu pošljete sporočilo, se raje brcnite v nogo. Verjemite,da vas bo bolelo manj, kot pa če se zapletete v vezo z njim, imate njegovega otroka, on pa vam dela štalo.

Posvetite se partnerju. Potrudite se, da bo vajina veza uspela in tudi v službi lahko razmišlate o tem kaj storiti, da bosta srečna. Tudi pri sporočilih lahko izbirate komu naj bodo namenjena in kdo si jih zasluži.

Uros_Nosan

Resnično hvala, za takšen nasvet, upoštevala ga bom!

Draga svetovljanka,

najprej se mi zdi pomembno, da si nalijete čistega vina in prenehate prenašati odgovornost na osvajalca ampak si dovolite vpogled v lastno obnašanje. Iz vašega pisanja sem razbrala, da vas močno vleče k njemu, še več, njegovo obnašanje vam tako paše, da ste se ohladili do partnerja in imate “zmešano glavo”. Mogoče bi bilo dobro, da si odgovorite na sledeča vprašanja:

– Zakaj mu pišem sporočila? Kakšen je namen?
– Ali me privlači, do te mere, da sem za njega pripravljena pustit svojega partnerja?
– Ali zapeljevalca na kakršenkoli način spodbujam k tovrstnemu obnšanju?
– Ali iščem potrditev/odobravanja s strani drugih, da se mu preprosto predam?

Preden se kdorkoli obesi na mojo kritično dobronamernost naj povem, da je prelaganje odgovornosti na druge tako pogost pojav, da si enostavno nisem drznila biti tiho.

Vse dobro,
S

Gizelca

Ker sem prosila za nasvet, se vam zanj tudi zahvaljujem. ker resnično ne vem, kaj je vzrok in resnično ne vem kaj ta človek želi, a do pogovora še ni prišlo, sem hvaležna vsakega nasveta. Res pa je da pravega odgovora kako se naj obnašam in kaj naj storim po dopustu, saj si takšnega življenja ne zaslužim. Želim biti srečna kot prej, le bojim se, da bom ponovno nasedla zapeljevalcu. Resnično se bom morala več krat brcniti v nogo.

Ta človek ne želi popolnoma nič, česar se ti potihoma nadejaš (zveze s tabo). pač pa mu godi, da si padla na njegove čare. To je vse. Imaš srečo, da ni takšna rit, da bi te izkoristil za kratko avanturo in potem odvrgel kot rabljen robec. Tukaj ni kaj filozofirati, se zahvaljevati za pijačo (ne smeši se no), se spraševati, kaj misli, želi (ni vreden niti trohice tvojega časa in tudi tele moje minutke ne, v kateri ti pišem odgovor). Pusti, pozabi, delaj se, kot da se ni nič zgodilo. V službi delaj, za kar si plačana, to je vse.

Dragi moji prijatelji

Hvala vam vsem za pomoč, resnično sem vesela, da obstajajo takšni forumi. Morda boste veseli mojega odziva.
Ko se spomnim nazaj, resnično nihče si ne zasluži takšne manipulacije. Karkoli je bilo je zgodovina, priznam ni bilo lahko. To je sedaj preteklost. Živim za mojega zlatega partnerja, ki je vreden vsega, in še več. Morda je včasih dobro, da nas doleti kaj takšnega, saj začnemo razmišljati. Vesela sem, da živim z nekom, ki je razumen, zlat in resnično nenadomestljiv. Mezinčica, prav tako je sedaj, kot si napisala. Resnično ni bil vreden niti trohice časa v mojem življenju. Ne spominjam se več nazaj, in ne da bi se delala, kot da nič ni bilo, tako tudi je. Sedaj resnično hodim v službo srečna, samozavestna in res prav zaradi svojega prelepega dela. Z njim se ne ubadam in ga niti ne upoštevam, saj se mi preprosto ne da! Nič mu ni jasno, vendar je to meni malo mar!!!!!!

Srečna sem, ker sem to kar sem!
Hvala vsem.

Hvala vsem za pomoč. Morda boste presenečeni nad nadaljevanjem, katerega ni. Vse, kar sem napisala je zame le zgodovina, s katero se ne ukvarjam več. Ponosna sem nase in resnično hodim v službo zaradi dela. V vezi, ki jo imam sem presrečna in moj partner je nenadomestljiv. Morda pa je takšna iskušnja morala biti, saj sem tako spoznala koliko mi pomenijo tisti ki so del mojega življenja. Gospod o katerem sem pisala je zame le bežen tujec, ne ukvarjam se z njegovimi manipulacijami, ne nasedam njegovim čarom. Odgovorim le na vprašanje, če je to povezano z delom, za ostalo tvezenje preprosto nimam časa. Ne obsojam ga, saj sem si bila popolnoma sama kriva, da sem poslušala kako zavaja, da sem se pustila vrteti okoli prsta. Sedaj se več ne vrtim. Dolg dopust, partner, knjige psihologije, morje ter prijatelji so bili pravo zdravilo za razbistritev uma. Življenje je lepo in zame polno prelepih trenutkov, ni potrebno biti filozof, le živeti ga je treba.

Res je draga Svetovljanka. Življenje je lepo. Ko in če se mi tako odločimo. Smo gospodarji svojih misli, besed in dejanj. Svojega Vesolja.
Dobila si preizkušnjo, ki si jo potrebovala.
Naučila si se lekcij.
In sedaj deluješ. In to šteje.

Odlično, da ne obsojaš. S tem samo nabijaš svoj karmični račun.
In tega ne potrebuješ, verjemi.
In nisi kriva. Si pa odgovorna.
Zmeraj smo odgovorni zase in svoja dejanja.
Krivdo pa so nam nabijali…
Dovolj je bilo!

Bodi modra in ljubeča do sebe najprej.
Potem boš zmogla enako tudi do vseh in vsega okrog sebe.
Veliko lepih trenutkov v vsakem dnevu…Deluj z ljubeznijo!

Hvala vam gospa Irena, takšne besede zmeraj pridejo prav, da nas vodijo skozi življenje. Predvsem zadnji stavek, bo moj popotnik v življenju. Hvala vam.