Neizmerno imam rada svojega otroka in mu želim vse najboljše. Ko se je rodil sem bila neizmerno srečna in željna vzpostaviti trdno vez med nami tremi (oče, mama, otrok). Da začnemo rast skupaj kot družina in se zabavamo skupaj.

Nekaj dni po prihodu iz porodnišnice se je začela zgodba obračati v popolnoma drugačno smer. In sicer..

Fantovi starši niso upoštevali mojih prošenj, da bi bilo sami prvih 14 dni in da ujamemo nov življenski ritem. Hodila sta na obiske predvsem tašča je zelo vsiljiva od rojstva. Že v bolnico je prišla namesto partnerja (covid), ker si je to zelela namesto njega😞 ko sem prisla domov sta hodila konstantno na obiske ignorirala moje prosnje, govorila na glas da sta zbudila strucko in da jo cimprej dobita v narocje.
Pošiljala sta me v trgovine, da jo je lahko ona pazila pod pretvezo da mi dela dobro. Jaz pa sem jokala v avtu, ker nisem želela da pride do prepira. In tudi jasno sem ji povedla, da ne želim zapuščat svojega otroka prve mesece. Vse te želje zmanipulira preko partnerja, kateri ji seveda ustreže, ker je mama jaz pa trpim.

Z vsakim obiskom mi jo oba iztrgata iz rok takoj ko pridemo na obisk in je do konca obiska ne dobim v roke, razen če jo želim previt ali nahranit.

Iz mojega vidika se zelo posesivno obnašata do nje, jo lubčkata vsako sekundo. Če sta bolna niti ne povesta, samo da bi prišli na obisk (veliko krat je bila tudi bolna zaradi njih), čeprav sem 100x poudarila da se to pove ker se bojim za otroka. Vsaki mami je težko, če ima vročino in je bolan po nepotrebnem.

Pričakujeta, da smo vsak vikend pri njiju ker jo pogrešata. Pričakujeta tudi da bo spala pri njiju. Skoz moramo biti prisotni, ker nam vzbuja slabo vest če nas ni. Zdi se mi kot da sem s tem rojstvom moje žabice izgubila svoje življenje. Samo gledam, da se ne spremo in da ugajam drugim željam. Tašča dela vse po svoje ko smo skupaj obnaša se do male, kot da ji je mama. Mene sploh ne upošteva, če jo kaj prosim. Ne pustita je pri miru niti ko jo želim nahranit. Nazadnje je bila utrujena in je bil čas za spanje, kljub temu da sem jasno povedala da gre spat mi jo je vzela iz rok in odšla z njo k sosedom po začimbe (za kratek čas).

vse bi bilo v redu, ampak imam grozen občutek da si jo želita popolnoma prilastiti kot sta si starejšo vnukinjo. Mala se za vsako joče ko jo vidi, da hoče pri njej prespat in je tam najmanj 3x na teden tudi vikende. Vse zaradi tega, ker sem poudarila da bo spala samo zraven mene in očeta in nikjer drugje in zdaj na vsak način delata na tem da privede do tega da bo moja hčerka ista in da bo jokala ko bo treba domov. Pokazali so se že prvi znaki tega, da ne zeli k meni v naročje ko smo skupaj, včeraj malo zajokala ko smo odšli iz njunega stanovanja.

Vprašanje je ali samo jaz preveč razmišljam in se mi to ne zdi normalno, naj pustim da tak odnos gradijo dalje ali bom kot starš popolnoma izgubila avtoriteto nad njo. Strah me je dneva, ko ne bo hotela z mamo domov in bo jokala na ves glas.

Odločno in jasno povej svoje mišljenje, občutke in še najbolj pomembno svoje meje. Po hierarhiji je mama/ata višje kot babica/dedek. Ampak prvo pa se pomeni s svojim partnerjem, kar se tiče otroka mora biti na tvoji strani. Ne boj se prepira, če se sprete, se pač sprete. Vse ase imaš ti v rokah. Če hočeta biti v življenju svojih vnukov se bosta morala prilagoditi tvojim pravilom. Vprašaj jo, kakšna je bila njena tašča in kako bi ona odreagirala, če bi nekdo drug tako posegal v odnos z njenim sinom. Nedopustno nikoli in nikdar! V bistvu pa se lahko tudi kaj naučiš od tvoje tašče, poglej kaj deluje pri tvojem partnerju.

Bodi odločna!