Laneno seme
Priporočljivo je, da seme meljete sproti. Celo seme je namreč z ovojem zaščiteno, ko ga zmeljete, pa je sredica izpostavljena zraku in s tem hitrejšim oksidacijskim procesom.
Nameljite toliko semena kot ga naenkrat zaužijete.
Pozdravljeni,
Na straneh Nutrilab-a je objavljen zanimiv članek o črni kumini in njenem delovanju, zato vam ga kar pripenjam. Menim da posreduje večino informacij, ki jih želite.
Črna kumina
ČRNA KUMINA (Nigella sativa) je bogat vir esencialnih maščobnih kislin. Uporablja se pri različnih prebavnih motnjah, na našem podnebju pa je manj znano njeno protialergijsko delovanje.
Tradicionalna uporaba olja črne kumine sega še v stari Egipt. Steklenička olja črne kumine je najdena tudi v Tutankamnovi grobnici. V azijskem in orientalnem območju se egipčansko olje črne kumine uporablja že stoletja pri motnjah vezanih za alergije, ki se kažejo kot npr koprivnica, bronhitis, astma, seneni nahod, revma, driska.
Uporaba olja črne kumine kot antialergika je vsekakor zelo dobrodošla v današnjem času, ko je čedalje več ljudi z alergijami.
O imunskem sistemu
Imunski sistem varuje naše telo pred patogenimi in tujimi snovmi, katere ga napadajo odzunaj, lahko pa odkrije ter uniči tudi patološke, spremenjene telesne celice. Telesu sta na voljo specifična ter nespecifična imunska obramba, ki delujeta sinergijsko ter zagotavljata učinkovit odgovor imunskega sistema.
Delovanje imunskega sistema povzroča vnetje, s katerim se iz telesa odstrani škodljivi vsiljivec. Zaradi premočnega odziva imunskega sistema pa se lahko razvijejo alergije. Na učinkovitost odziva imunskega sistema vplivajo različni dejavniki kot npr prehrana, črevesna flora, zelo pomembno je tudi telesno ter psihično stanje posameznika.
Imunski sistem je sestavljen iz organov, celic ter beljakovin čigar namen je obramba proti snovem, ki napadajo odzunaj ter patogenom (npr bakterijam, virusom, parazitom, glivam). Obvezni predpogoj za pravilno delovanje imunskega sistema je njegova zmožnost razločevanja med njegovimi lastnimi ter tujimi tkivi (imunska toleranca). Prav tako je bistvena naloga imunskega sistema tudi identificiranje ter napad patoloških celic, ki jih ustvari telo, predvsem tumorjev.
Tekom evolucije je lastna telesna obramba razvila dva glavna sistema:
Splošno nespecifično obrambo proti patogenom in tujim snovem ter specifično obrambo proti specifičnim patogenom. Obe obrambi delujeta skupno in sinergijsko.
O alergijah
V današnjem času našo telesno obrambo ogrožajo zelo različni zunanji faktorji (sevanja, kemikalije, stres itd). Zaradi destabilizacije občutljivega imunskega sistema lahko pride do razvoja alergijskih značilnosti. Imunski sistem prične napadati v osnovi nenevarne snovi iz okolja (npr dlako hišnih ljubljenčkov). Ta napad povzroči prekomerni imunski odziv, pri katerem se oddajajo sekundarni mediatorji, med drugim histamin. Posledica tega je pretirano spodbujanje delovanja celic, nabreklost, »vodene« oči, izcedek iz nosu…
Splošno je znano da dednost vpliva na razvoj alergij. Dandanes vsaka peta oseba trpi zaradi kakšne oblike alergije. Alergija pravzaprav pomeni motnjo v delovanju imunskega sistema oziroma nenormalni imunski odziv, ki se kaže kot preobčutljivost za posebne snovi. Celotni imunski sistem sestavljajo celice, ki identificirajo, ocenijo ter uničijo snovi, katere prihajajo v telo odzunaj. T- in B-celice povzročajo imunski odziv, saj identificirajo zunanje snovi skozi površinske receptorje. Snov, katera »nosi« dovolj ločljive lastnosti se imenuje antigen. Makrofagi »priključijo« antigene ter jih »predstavijo« T-celicam ter jih aktivirajo, kar povzroči proizvajanje limfokinov. Limfokini povzročijo širjenje krvnih žil ter vzbujajo rdečico, ogretje, nabreklost.
V intaktnem imunskem sistemu T-celice lahko razločijo med nenevarnimi in škodljivimi snovmi. Če se ta sposobnost celic zmanjša, pa lahko pride do alergijskih reakcij.
Kako olje črne kumine deluje
Olje črne kumine je izredno bogat visokokakovostni vir esencialnih maščobnih kislin. Esencialne maščobne kisline so hranljive snovi, odkrite leta 1929. Telo jih, tako kot vitamine, ne more tvoriti samo, zato jih vnašamo s hrano. Najpomembnejši med esencialnimi maščobnimi kislinami sta linolejska ter alfa-linolenska kislina.
Esencialne maščobne kisline so vsebovane v celičnih membranah ter celičnem tkivu človeškega telesa ter so od življenjskega pomena pri uravnavanju različnih bioloških funkcij vseh membran. Dodatno so zelo pomembne tudi pri tvorjenju prostaglandinov.
Linolejska kislina je začetna snov za nadaljnja encimska podaljševanja verige maščobnih kislin. S pomočjo gama-linolenske kisline, trojno nenasičene maščobne kisline, se tvori arahidonska kislina, pomembna za mnoge biološke funkcije. Iz arahidonske kisline se tvorijo tudi prostaglandini – hormoni z lokalnim in kratkoročnim delovanjem, kateri spreminjajo aktivnosti celice. Obstaja več kot deset prostaglandinov, njihovo delovanje pa je zelo različno: širijo žile, pospešujejo pretok krvi, znižujejo krvni pritisk, vplivajo na gladko mišičevje ter vplivajo na vnetne procese v mnogih organih v telesu. Osnova protivnetnega ter antipiretičnega delovanja acetilsalicilne kisline je zaviranje tvorjenja prostaglandinov.
Linolejska kislina zmanjšuje nevarnost od tromboze ter srčnega infarkta. Je zelo pomembna pri tvorjenju celic, rdečih krvničk, pri regulaciji krvnega tlaka ter ohranjanju zdrave kože. Za linolejsko kislino je prav tako vezano tudi vzdrževanje mentalnih funkcij.
Pri zdravi prehrani lahko vnos linolejske kisline le delno nadomestimo z oleinsko kislino in tako nadoknadimo večje pomanjkanje, katero ima lahko mnogovrstne posledice za naše telo.
V človeški koži je linolejska kislina inkorporirana v aktivno plast kože (ceramid 1) ali pa jo encimi oksidirajo v maščobno kislino, zmožno delovanja proti nekontrolirani delitvi celic. Posledica motnje delovanja aktivne plasti kože je razvoj pomanjkanja transepidermalne vlažnosti (TEWL) – posledica katere je suha, luskava koža nezdrave barve. Nohti se pričnejo lomiti, lahko se pojavi izpadanje las ter motnje pri delovanju lojnic.
V nasprotju s tem, zadostno vnašanje linolejske kisline lahko pomaga pri dermatozah, sončnih ter drugih opeklinah, saj pospešuje obnovo kožne plasti. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo linolejsko kislino lahko pomagajo tudi pri aknah.
Pri atopičnih osebah samo gama-linolenska kislina lahko pomaga pri uravnavanju protivnetnega delovanja celičnih membran ter sproščanju alergičnih mediatorjev. Gama linolenska kislina pri osebah z alergijami omeji prekomerno delovanje T-celic ter prepreči patološko povečano izločanje telesnih sokov – imunološko reakcijo povzročeno od strani B-celic. Prekomerno tvorenje IgE, posebne oblike protiteles, ki se razvijejo pri alergikih, se normalizira.
Osebe z alergijami le stežka s prehrano vnesejo v telo zadostne količine esencialnih maščobnih kislin, še posebej gama-linolenske kisline. Dolgotrajno jemanje prehranskih dodatkov z nenasičenimi maščobnimi kislinami v obliki olja črne kumine pa lahko izboljša simptome alergij v celo 90 % primerov.
V azijskem in orientalnem območju, olje črne kumine postaja čedalje pomembnejše pri obravnavanju alergij. Protialergijsko delovanje timokinona, vsebovanega v olju črne kumine ter njegovega derivata nigelona se lahko terapevtsko uporablja tudi za optimalno pripravo imunskega sistema za obdobja z visokim alergijskim tveganjem. Jemanje preparatov bi moralo pričeti vsaj 12 tednov pred tveganjem od izpostavljanja alergenom. Klinične študije, ki obravnavajo pozitivne učinke olja črne kumine na različna revmatična stanja so še vedno predmet razprav mnogih skupin strokovnjakov.
Aktivne snovi olja črne kumine prav tako spodbujajo delovanje želodca in žolčnega mehurja ter delujejo protimikrobno, s tem pa zavirajo tudi rast tistih bakterij, ki povzročajo nepravilno prebavo hrane in posledično občutek napihnjenosti, napenjanje in trebušne krče. Zelo uporabne so tudi proti črevesnim zajedalcem. Pri doječih materah naj bi olje črne kumine spodbujalo izločanje mleka.
Uporabljena literatura:
Ali, B. and Blunden, G. (2003): Pharmacological and Toxicological Properties of Nigella sativa, Phitother. Res. 17:299-305
Kalus, U. et al (2003): Effect of Nigella sativa (Black Seed) on Subjective Feeling in Patients with Allergic Diseases, Phitother. Res. 17:1209-1214
Al-Ghamdi, M. (2001): The Anti-Inflammatory, Analgesic and Antipyretic Activity of Nigella sativa, Journ.Ethnopharm. 76:45-48Khan, M. (1999): Chemical Composition and Medicinal Properties of Nigella sativa Linn., Inflammopharm. 7:15-35
