landseer ali labradorec?
Morda ne bi bilo slabo spoznati par predstavnikov obeh pasem, iti kdaj s skrbniki in psom na sprehod, kontaktirati vzreditelje (ne rejcev!) in videti pse v živo itd.
P.s.: Zakaj se sploh odločate za pasme, če nameravate kupovati psa brez rodovnika? Potem pojdite in posvojite psa, ki vam bo vizualno in karakterno ustrezal, raje v zavetišču. Kot pa da nekomu, ki nima pojma o pasmi in vzreji, dajete denar za štepanje mladičev (ki bodo morda na koncu podobni eni ali drugi pasmi, morda pa sploh ne, ne vizualno ne karakterno).
Da ne govorimo o tem, da je labradorec pasma, nagnjena k displaziji kolkov, kolen in kožnim težavam, kjer se predstavniki z izraženo displazijo izločajo iz vzreje z vzrejnim pregledom, vi pa mislite kupovati psa od nekoga, katerega psica vzrejnega pregleda ni nikoli opravljala ali pa je celo dobila vzrejno prepoved zaradi omenjenih težav.
Ste res pripravljeni plačati 100 evrov manj za psa, za operacije katerega boste v prvih dveh letih nato odšteli par TISOČ evrov, da bo pes sploh hodil?
Dvomim, da se bo našel kdo, ki je imel obe pasmi. Kdor je imel labradorca, ga bo hvalil, in kdor je imel landseerja, bo verjetno hvalil tega. Če si začetnik, pa vsekakor priporočam labradorca, da ne boš slučajno po nevednosti razvadil mladička landseerja in potem tega orjaka ne boš več mogel ukrotit. Labradorec je priznano pes za začetnike.
Mi smo pred 8 leti kupili labradorca brez rodovnika, sicer rodovniških staršev. Nikoli več ne bi šla v tak nakup. Sicer smo dali pol manj kot za psa z rodovnikom, a v roku dveh let smo dali nekaj 1000 EUR za nekaj operacij kolkov, potem še komolcev, nazadnje je fasal še borelijo, da ne govorim, da je bil alergičen na gluten, govedino in ne vem kaj še vse. Naučili smo se, da nikoli več ne vzamemo psa, pri katerem ne preverimo, če imajo starši res zdravstvene izvide – zaradi mene so lahko mladički nerodovniški, samo starši morajo biti dokazano zdravi.
Problem vidim, da je res v tem, da so za rodovniške mladiče primorani pregledat zdravstveno stanje psa in psice, se jih kontrolira, pri nerodovniški vzreji pa se hočejo mladičkov samo čim prej znebiti. Skratka, še ne 5 let je živel naš labrodorec Bark, sedaj imamo pa Manchesterskega terierja in je zakon. Sicer manjši kuža, a dlake skoraj ne izgublja, pasma vidim, da je zdrava, nismo imeli v nekaj letih ene bolezni, zelo hitro se uči, prijazen do otrok, psov, celo do mačke, ki jo imamo, zelo prilagodljiv na naš življenjski ritem, ko smo na sprehodih ga ne rabimo imet privezanega, smo ga lepo vzgojili – moram pa povedati, da smo ga celo prvo leto šolali z ostalimi mladički pri vzrediteljici, kar je bila odlična izkušnja. Pravkar smo ga dobili nazaj iz varstva je bil en teden spet pri vzrediteljici, ko smo bili na morju. Skratka, od sedaj vemo, da je treba psa drugače kupovat: najprej se pošteno pozanimat, značaj in uporabnost katere pasme najbolje ustreza pričakovanjem in stilu življenja, ki ga imaš, potem najdeš najboljšega možnega vzreditelja, spoznaš kakšnega lastnika tiste pasme in šele pomembna gledaš na zunanjost. To je naša izkušnja.
Pri moji mami v bloku ima soseda sicer rodovniškega labradorca, a parjenega že s starši s slabimi B kolki in ta pes je pri še ne dveh letih toliko fuč, da že komaj hodi, baje se z operacijo ne bo dalo dosti popraviti, tako, da razmišljajo že o evtanaziji. Tako, da tudi rodovnik nične pomeni. Treba je videti rodovnik , vzrejno dovoljenje in vse zdravstvene izkaze staršev, potem pa razmisliti, kje vzeti mladiča.
Zdravo!
Za psa brez rodovnika smo se odločili, predvsem zaradi izkušenj naših sorodnikov, saj se lahko tudi rejcem pogovoriš o zdravstvenem stanju in ti ta pokaže ustrezne dokumente, vemo pa da je treba biti pozoren pri katerem rejcu psa kupuješ in mi smo se zanj ter za pasmo landseer že odločili in mislimo, da glede na to kar smo o tem rejcu izvedeli ne bo težav.
ayeel, kakšne dokumente ti lahko pokaže rejec, ki redi nerodovniške mladiče?
Ja, lahko ti pokaže rodovnik psice, če ima slučajno rodovniško psice. Lahko ti pokaže rodovnik kateregakoli samca pa sploh ne pomeni, da je res paril z njim. Prav tako ne veš, katero leglo v koledarskem letu je že to, ker pri nerodovniški reji ne obstaja noben nadzor (več kot eno leglo v letu se po zakonu smatra za preobremenitev psice!). Psica nima opravljenega vzrejnega pregleda. Tako da ti rejec ne bo pokazal rezultatov slikanj kolkov. Če pa ti pokaže veterinarsko potrdilo (ja, nekateri si umislijo tudi to), na katerem piše, da je psica zdrava (kar pomeni, da jo je nekdo od zunaj pogledal in rekel: OK), ti to nič ne pomaga glede kolkov in ostalih težav, ki pestijo labradorce.
Rodovniškega psa se kupuje samo na en način – z rodovnikom. Ker to pomeni, da so oboji starši rodovniški + IMAJO OPRAVLJEN VZREJNI PREGLED, psica ne koti mladičev kar po vsaki gonitvi, saj so legla prijavljena in nad tem obstaja nadzor (če pa slučajno vzreditelj ponuja eno nerodovniško leglo vmes, med sicer rodovniškimi, potem daleč stran od njega, prijavite ga pa tudi na VURS, ker izkorišča psico). Kontaktira se več vzrediteljev, pogleda se rodovnike in ostale papirje, pozanima se o mladičih iz kombinacije itd.
Prebreri še enkrat sporočilo od “nič več tako”. Menda ne mislite tudi vi iti skozi to zgodbo?
Kontrola je tudi na ta način, da je potrebno po paritvi na KZS poslati prijavo paritve, ki jo podpišeta lastnik samca in samice, forokopijo vzrejne knjižice samice in kartončka samca ter fotokopiji rodovnikov.
Tako da ne lastnik samice ne more kar tako reči naj na rodovnik vpišejo “tega in tega” samca.
Ojla,
jaz sem 16 let imela Labradorje, pred dvemi leti pa sem domov pripeljala Landserja.
Razlika je zelo velika. Odvisno kje živiš. Landseer je velik pes, ki potrebuje veliko prostora… če te zanima več pa mi piši na [email protected]
Pozdravljeni!
Mi imamo doma vzrejo Landseerjev in vam moram sporočiti, ampak ne zaradi tega, ker ga imamo mi, da ima čudovit karakter, zelo čustven je do otrok, laja, samo takrat če pride kakšen nepridiprav, razume se z drugimi psi, skratka za to pasmo nimam slabega mnenja. Lahko si pa pogledate mojo spletno stran na wwwtaxistajerc.com