labilnost?
Kaj pravite na naslednje:
V ožji družbi imam osebo z ITM 18, ki stalno skrbi, da je v nulo urejena. Ne gre, da sem zavidna (ali pač), ampak sem ugotovila, da mi po druženju z to osebo, nekje v globoki notrranjosti vznikne tiho nezadovoljstvo same s sabo.
Jaz imam ITM 23, se običajno počutim dobro, le izjave dotične osebe “Kako sem debela ali imam debele …” – so mi sicer smešne, ugotavljam pa, da se mi vsedejo na psiho in …. padam, padem v nezadovoljstvo, tekmo ….
A se vam zdi to normalno?
Ne morem drugače kot da sprejmem stanje in se zaščitim z distanco. Kaj mi svetujete?
Seveda, da je to normalno. Edino razlika je, da se ti tega zavedaš, nekateri pa ne. Kaj narediti res ne vem – eni gredo stran, drugi se skregajo. Ti moraš vedeti, da ni važna zunanjost ampak notranjost. Moja sošolka je res bolj okrogla, ampak ona je tok dobra dušca, da se fantje raje z njo družijo, kot pa z neko drugo sošolko, ki je suha in ful zrihtana.
Jaz verjamem, da si ti bla močna oseba, zadovoljan s seboj, sedaj se pa zaradi te osebe sekiraš zaradi nečesa, zaradi katerega se nikoli nisi. Res ne razmišjaj o tem in bodi pametnejša od te osebe. Jaz, če bi se dalo, bi se pomoje umaknila od te osebe.
Obema hvala za odgovor.
Sem naredila – šla stran kolikor se je dalo, a sem zato pokasirala ogromno.
Zdaj samo sprašujem, če je normalno, da te kaka stvar, ki sicer nima vpliva nate, če se z njo soočiš redko, totalno “podredi”, če si v stiku z njo vsak dan v tednu?
Saj delam na sebi: zato tudi iščem pomoč (tudi tukaj).
In seveda vidim, da je vprašanje mojih lastnih meja osebnosti, ki so v omenjenem primeru totalno zatajile. Oz. moram kar povedat, da do tega primera nisem vedla kaj so to “meje osebnostnega prostora”. Zdaj se tega zavedam (upam) in svoj prostor “negujem”. In spet dobim kritiko, da sem egoist – in spet me prizadane – in hočem bit fer, dobra in poštena – drugi pa ne mislijo tako
Kako se ti zavedaš MEJ SVOJEGA OSEBNOSTNEGA PROSTORA?
Res bom vesela nasveta – TNX
Ko bo naslednjič rekla, da je debela, ji povej: “Bo že držalo, če tako misliš.”
Izvor slabe samopodobe (ki jo določa še kaj drugega, kot zgolj drugim vidna fasada) je v glavi in da še tako dodelano urejanje navzven ne more kompenzirati notranje negotovosti in dvomov. Tega se še bolj zaveš, ko začneš opazovati (zaznavati) ljudi še na kak drug način in vidiš, da si prvenstveno rad v družbi simpatičnih, pozitivnih in ne nujno ‘lepih’ oseb.
tale tvoja prijateljica je sicer suha, a še vedno precej nezadovoljna s sabo. mogoče je ta suhost in urejenost, tudi edini atribut, ki ga ima in je nanj ponosna. takšni ljudje potrebujejo kar naprej hvalo s strani prisotnih. in to hvalo ponavadi izsiljujejo s takšnimi trditvami, ki ne držijo in seveda od ljudi okoli sebe pričakujejo, da bodo pohvaljeni ‘kako so pa res suhi’. in to ponavadi vedno govorijo ljudem, ki so močnejši od njih.
[code]
tale tvoja prijateljica je sicer suha, a še vedno precej nezadovoljna s sabo. mogoče je ta suhost in urejenost, tudi edini atribut, ki ga ima in je nanj ponosna. takšni ljudje potrebujejo kar naprej hvalo s strani prisotnih. in to hvalo ponavadi izsiljujejo s takšnimi trditvami, ki ne držijo in seveda od ljudi okoli sebe pričakujejo, da bodo pohvaljeni ‘kako so pa res suhi’. in to ponavadi vedno govorijo ljudem, ki so močnejši od njih.
[/code]
– točno tako je bilo.
in ko sem se tega zavedla in začela delovati tako kot sem jaz čutila (da nisem vljudno vsakič kimala in pritrjevala in sem kdaj rekla NE) – zamera, konec, obsodba in obsojanje… – manipulacije brez konca.
Vseeno mi veliko pomeni, če pri sebi vem, da sem ravnala “prav, pošteno”
LP