kuba
Spoštovani,
obveznih cepljenj za potovanje na Kubo ni.
Priporoča se cepljenje proti hepatitisu A. Hepatitis A je zlatenica,ki jo povzroča virus. Širi se kontaktno, preko onesnažene hrane in vode.
Na Kubi je možnost okužbe bistveno večja kot pri nas. Cepljenje se priporoča vsem neimunim osebam. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Prvi vsaj 14 dni pred potovanjem in drugi čez 6 do 12 mesecev. Tako pridobljena zaščita traja vsaj 20 let.
Priporoča se tudi cepljenje proti tifusu. Tifus je huda črevesna nalezljiva bolezen, ki se lahko konča tudi smrtno.
Povzroča jo bakterija salmonela, ki je pri nas ni. Bakterija se prenaša kontaktno, z okuženo hrano, vodo itd.
Potreben je en odmerek cepiva , vsaj 14 dni pred potovanjem. Zaščita traja tri leta.
Cepite se lahko na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29. Delovni čas ambulante je od 8 do13.30 ure, ob torkih do 17.ure. Naročanje ni potrebno. Cena enkratnega cepljenja proti hepatitisu A je 12.500 SIT, proti tifusu 5.900 SIT.
Steklina: nevarnost okužbe za turiste je majhna, vendar letno zabeležijo nekaj primerov stekline pril judeh. (V Sloveniji stekline pril judeh nismo zaznali že več kot 50 let). V primeru, da vas poškoduje (ugrizne,popraska) pes, mačka ali druga žival, je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč zaradi cepljenja proti steklini.
Potovalna driska je pogosta težava potnikov v manj razvite predele. Priporoča se uživanje “t.i.varnih živil”, to je hrane, ki je dobro toplotno obdelana in industrijsko pakiranih pijač. Pijače s kockami ledu niso varne, ker lahko led pripravljajo iz oporečne vode.
Za lajšanje driske se priporočajo kinolonski antibiotiki npr. Ciprobay.
Antibiotik vzamete le v primeru, če se pojavi huda driska. Jemljete ga pet dni, dve tableti dnevno. Antibiotik skrajša in omili potek driske le, če je povzročitelj bakterija. Za lajšanje driske se priporočajo še praški za pripravo rehidracijske raztopine npr. Nelit, ki se kupi v lekarni.
S seboj vzemite tudi dober repelent, to je sredstvo, ki preprečuje pike insektov, sredstvo proti alergijam, pvišani telesni temperaturi, bolečinam,obliže ipd.
Prijetno potovanje,
Eva
TIFUS
Povzročitelj je bakterija Salmonella typhi, tifusni bacil, ki povzroča le okužbo pri ljudeh. Podobne paratirusne in »enterične vročice« povzročajo druge vrste salmonel, ki povzročajo tako okužbo pri živalih kot tudi pri ljudeh. Letno zboli na svetu okoli 16 milijonov ljudi, 600.000 jih tudi umre.
Okužimo se z uživanjem okužene vode ali hrane. Možen je tudi neposreden fekalno-oralni prenos. Pomemben vir okužbe so školjke, ki uspevajo v onesnaženi vodi. Okužbe nastopijo zaradi uživanja onesnaženega surovega sadja in zelenjave, kontaminiranega mleka in mlečnih izdelkov. Onesnaženje vodnih virov običajno poteka epidemično.
Tifus je sistemska bolezen. Inkubacija je 3 do 60 dni (v povprečju 10 dni). Klinična slike so lahko različno težke. V hujših primerih se kaže z nenadno visoko vročino, glavobolom, mrazenjem, izgubo apetita, zmedenostjo. Zaprtost je pri odraslih osebah pogostejša od driske. Možne so tudi krvave driske. Brez zdravljenja bolezen napreduje s stalno visoko temperaturo (39-40° C), hepatosplenomegalijo (povečana jetra in vranica), relativno bardikardijo (počasnejši srčni utrip), abdominalnimi simptomi (simptomi s strani prebavil). Pri belopoltih bolnikih lahko na koži v 50% opazimo rožnate pege, ki na pritisk zbledijo. Pojavijo se na trupu in okončinah. V tretjem tednu se pri nezdravljenih bolnikih razvijejo dodatni prebavni simptomi. Bolezen se lahko konča smrtno. 2 do 5 % rekonvalescentov postane trajnih nosilcev, pri katerih je bakterija stalno prisotna v žolčnih vodih.
Bakterija je v svetu razširjena. Okužbe so povezane z nizkim higienskim standardom v državi, pri pripravi in rokovanju s hrano in neustreznim odstranjevanjem odplak. Tveganje za potnike je največje v severni in zahodni Afriki, južni Aziji – zlasti indijskem subkontinentu in v Peruju. Na voljo so različna cepiva, učinkovitost pa je med 50 do 80%. Cepljenje je priporočljivo za potnike, ki potujejo v kraje z večjim tveganjem, na dlje časa trajajočih izletih in na avanturističnih potovanjih.
Potnik mora prejeti en odmerek parenteralnega kapsuliranega polisaharidnega cepiva (Typhim Vi) vsaj 14 dni pred odhodom. Cepivo ni primerno za otroke, mlajše od dveh let. Poživitveni odmerki tega cepiva pa so potrebni vsaki 2 leti.
Poznamo še oralno živo oslabljeno cepivo (seva ty21 A), ki je pripravljeno v obliki kapsul, ki jih potnik jemlje vsak drugi dan – 3 v Evropi (4 v ZDA). Zaščita nastopi 1 teden po zadnji kapsuli. Obnavljati jo je potrebno na 5 let, cepivo pa ni primerno za otroke, mlajše od 6 let.
HEPATITIS A
Hepatitis A je najpogostejša bolezen pri potnikih, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem. Hepatitis A je virusno vnetje jeter.
Povzroča ga virus, ki spada v družino Picorna virusov.
Prenaša se neposredno fekalno-oralno z okužene osebe, s tesnim stikom ali z uživanjem okužene vode ali hrane. Inkubacijska doba je okoli 15 do 60 dni.
Zgodaj v poteku akutnega virusnega hepatitisa se pojavijo vročina, utrujenost, slabost, bolečine v trebuhu, lahko bruhanje. Nekaj dni kasneje bolnik postane zlateničen. V teku bolezni se lahko pojavijo tudi bolečine in vnetje sklepov, vnetje ledvic, ipd. Bolezen ima težji potek pri odraslih, in traja več tednov, rekonvalescenca pa celo več mesecev (4 do 6 mesecev). Smrtnost se veča s starostjo: pri bolnikih, starejših od 40 let, je 2% in bolnikih, starejših od 60 let, 4%. Pri majhnih otrocih je klinična slika zelo blaga, okužba pogosto poteka popolnoma brez simptomov. Pri starejših otrocih poteka bolezen s klinično sliko, podobno kot pri odraslih.
Posamični primeri se pojavljajo povsod po svetu, tveganje pa je izrazito v deželah z nizkim higienskim standardom in neurejenimi viri pitne vode.
Pozdrav!
Nina