krvodajalstvo zapleti

torej, ta teden sem prvič daroval kri.

tik pred koncem odvzema (po okoli 10minutah), pa me je kar naenkrat obšla slabost (v cca. pol minute, do pred tem sem se počutil tip top), oblil me je hladen polt in ko sem to povedal sestri poleg mene, so takoj prenehali z odvzemom in mi dvignili noge nad glavo.
po nekaj minutah je ta slabost prenehala (zdelo se mi je kot, da je bil slab zrak v prostoru).
a bi kaj pomagalo, če bi globlje dihal, da povečam dotok kisika v možgane?

imel sem tlak 153/88 in pulz 103.
mislim, da vzrok ni bil toliko psihološki (ni me bilo strah postopka, ni me strah igel, bolečine, še manj pa krvi-pomagam pri kolinah 🙂 pač pa je bilo dejstvo, da je kri tekla bolj počasi (so rekle tudi sestre), mogoče zato ker sem zelo majhne postave (157cm, 65kg, 28let).

torej zanima me, a sploh še ima smisel iti dat kri, če je verjetno, da bom spet doživel ta kolaps, ne bi pa rad povzročal težav?

Spoštovani Ivo,

zgodba,ki jo opisujete je zelo življenjska in bi morda celo rekla, kar pogosta za osebe vaše starosti in spola. To so nevrovegetativne reakcije, na katere mi ne moremo kaj prida vplivati, kadar se nam to dogaja. Se pa takšne reakcije spreminjajo s časom, z našim siceršnjim osebnostnim statusom. Prav zaradi tega vam svetujem, da se zaradi ene takšne reakcije ne umikate, še posebej , če je vaša želja, da bi darovali kri. Odločitev je zelo pozitivna, marsikdaj nam je celo v pomoč pri vrednotenju samega sebe. Zato malo počakajte, da se uredite po tem naporu, nato pa ponovno na delo.
Lepo vas pozdravljam. Danica Avsec Letonja