Pravkar sem prebral na 24ur, da primanjkuje krvi. Začelo se je dogajat to, kar sem predvideval, da se bo, ko so nam s 1.1. znižali krvodajalstvo iz dveh na en prosti dan. Za sebe že vem, da ne bom več hodil tja, čeprav sem kar nekaj let redno, vsake tri mesece šel dat kri. Zdaj se mi več ne splača. Če hočejo oni imet mojo kri, naj mi vsaj nekaj dajo zanjo

Jaz sem pa včeraj slišala na POP TV, da je v evropskih državah krvodajalstvo volontersko. Očitno se tudi mi bližamo temu.
Prav škoda, da znanstvenikom še ni uspelo ustvariti adekvatnega nadomestka za kri.

Sovražim primerjave z EU, vendar če smo že pri tem, tam ti za tvojo kri plačajo, pri nas so te pač “nagradili” z dvema prostima dnevoma. Sploh pa je pri nas tudi prostovoljno, saj te nihče ne sili v to.

Ne, ne – ravno to je bilo poudarjeno: da je v državah EU krvodajalstvo brezplačno, torej nobenih bonitet, niti finančnih niti v obliki prostih dni.

Kaj pa če jo boš ti enkrat potreboval?

Krvodajalstvo plačajo samo v Ameriki. Dalje je krvodajalstvo nekaj humanega, ne pa nekaj, kar počneš zato, da boš imel od tega profit! Meni je dovolj malica, ki jo tam prejmem. (In bi darovala tudi, če je ne bi bilo.)

Prednosti prostovoljnega darovanja so, da je manj rizičnih skupin. Kri je namreč lahko vir prenosa bolezni (kljub testiranju, v zelo zelo nizkem odstotku). In čim začneš krvodajalcem plačevat, bodo navalili klošarji (nosilci tuberkuloze, hepatitisa, alkoholiki itd.).

Sploh pa se kri v takšni obliki, kot jo oddamo, le redko uporablja. Ponavadi jo razbijejo na nekaj delov in jih potem različno uporabljajo. Največkrat se rabijo eritrociti. Če kdo krvavi zaradi nesreče, eritrocitov nima smisla za to izgubljat (ker bodo itak izkrvaveli iz njega). V tem primeru uporabljamo vodne mešanice z zadostno količino delcev. To so umetno, tovarniško pripravljene mešanice. (Tako da v bistvu imamo nekaj umetnega, da ne tratimo krvi.) Kri s tem redčimo, vendar vzdržujemo tlak, kar je najpomembnejše, da oseba ne pade v šok. Samo slaborkvnost zaradi krvavitve pri nesreči popravljamo navadno potem, ko osebo stabiliziramo. Eritrocite lahko tudi uporabimo, če je nujno. Še največkrat pa pri operacijah ali takrat, ko je pomembna tudi vezava kisika nanje ali če je oseba izgubila že zelo veliko krvi in bi lahko prišlo do okvar organov. Poleg tega pridobivamo razne krvne faktorje za strjevanje krvi – uporaba pri hemofilikih. Lahko se loči tudi levkocite itd. Vedno bolj pa se uporablja avtotransfuzija (pred operacijo daruje bolnik v zaporedju nekaj dni sam svojo kri). Torej – če daruješ kri, je nisi daroval samo enemu človeku, ampak si pomagal mnogim. Meni je to bolj dragoceno kot pa neko pehanje za dobičkom.

Halo? A ni krvodajalstvo predvsem humanitarna akcija? In ne nekaj kar delaš samo za dobiček, oz. dva prosta dneva. Ljudje res nimajo več občutka za sočloveka. Sram naj te bo.

Sama kri dajem dvajset let približno dvakrat letno in še jo bom, če bom le zdrava.
Zelo me čudi (in moti) način razmišljanja, kot ga ima zz???
Kje je humanost?

Čeprav naj bi bil smisel krvodajalstva pomagati nekomu preživeti, poznam kar nekaj ljudi, ki hodijo na krvodajalske akcije samo zaradi prostih dni. Še v srednji šoli se spomnim, da so se sošolci menili in hodili skupaj na krvodajalske akcije. Tako pač je, vse manj je takih ljudi, ki nekaj dajo in ničesar ne pričakujejo v zameno.

Vendar pa, zz, če smo pošteni, za moje pojme je en prosti (plačani!) del. dan čisto zadostno plačilo. Kar izračunaj, koliko znese 8 delovnih ur + malica v službi, poleg tega pa malico dobiš še tam. Če zaslužiš 1000 SIT na uro + nadomestilo za malico + malica v ambulanti, znese vse skupaj skoraj 10 tisočakov. Kaj bi pa še rad?

Jaz bi na krvodajalske akcije hodila tudi zastonj, če se le ne bi tako panično bala injekcijskih igel. Tako pa žal ne hodim.

Jaz tudi razmišljam, da bi šla dat kri( žal nisem še nikoli),pa me zanima, kakšne teste in preiskave naredijo, da preverijo , če tvoja kri odgovarja , oziroma, če si zdrav??
lp t.

Danes sem dal kri po dolgem času. Nisem zahteval dopusta, nisem niti popil soka po odvzemu. Upam, da krvi ne bom nikoli potreboval zase, če pa bom, bom srečen, če se bo našel dajalec. ki mi jo bo podaril. Če bi mi ponudili plačilo za kri, ga ne bi vzel. Vsak ima pač svoje moralne standarde.

Tisti sok drugič raje popijte, saj vam bo po odvzemu hitro nadomestil tekočino (volumen) izgubljene krvi. In še nekaj sladkorja ne bo škodilo, da bo vse ok (in bodo možgani naprej lepo delali, tem je namreč sladkor v krvi najbolj pomemben). Seveda je količina odvzete krvi tolikšna, da ne ogroža človeka, ampak sok po oddaji je pa mala tolažba za telo.

Mene običajno pošljejo popiti sok še pred odvzemom… za vsak primer… 🙂 No, potem pa spijem prej enega, pa potem enega… Hja, moja kri očitno že kar precej stane! 🙂

Tukaj več in vse podrobno:

Irena, hvala za podatke. Še jaz sem izvedela veliko novega.

LP, Hana

Vsi, ki smo nekoč nujno potrebovali tujo kri za transfuzijo, vemo kaj pomeni taka pomoč. Pred 6 leti sem potrebovala transfuzijo in takrat sem sama sebi obljubila, da bom vsako leto vsaj enkrat dala kri in tega se držim. Ponavadi grem tisti dan tudi v službo in ne izkoristim prostega dne.