KRVODAJALSTVO
Nekateri si postrezejo kar sami…,
mi pa prej vsaj vprasamo… (Mislim, da je nekako tako na TV nov spot za krvodajalstvo. Mi je zelo vsec. Najprej kaze komarje… )
Skratka: v casu poletnih dopustov nastane med krvodajalci nekaksen osip, nesrec pa je zelo veliko. Sama ze dolgo razmisljam, da bi darovala kri (na Zavodu za transfuziologijo je to mozno vsak dan, tudi izven akcij), a se se nisem opogumila. Prosim stare krvodajalce, da malo opisete, kako to izgleda. Sama imam zelo slabo vidne zile na rokah in je ze jemanje krvi za eno samo epruvetko problematicno.
Torej, javite se s svojimi izkusnjami in vzpodbudami, zelo bom vesela.
Irena, jaz ti bom povedala mojo izkušnjo, ki ni vzpodbudna. Tudi jaz imam zelo malo vidne žile. In to je bil tudi razlog “mrcvarjenja”, ki me je kar nekako odvrnil od krvodajalstva. Ni bil prijeten občutek, ko ti s tisti iglo (je še malo debelejša kot so navadne) iščejo žilo. Drugi dan sem imela tam ogrog 10 cm velik moder krog, amap to ni nič, če lahko pomagaš, to se da zakriti. Najbrž bo pa preteklo spet nekaj časa, preden se bom spet odločila dati kri. Ali pa: veselo na delo, pa malo več fizičnega dela, da bodo žile malo bolj vidne.
Nikoli nisem imel kakšnih težav. Nasprotno, pol se mi je zdelo, da sem kar nekako lažji. Ja, pa saj sem res bil. Tisti dan sem bil res malo bolj miren, ker menda gre takrat tahuda kri ven. Koliko jo je bilo, pa ne vem. Nisem tako natančno gledal tiste flaške, zdelo pa se mi je, da nekam počasi teče… Ampak tiste bolniške sestre so bile na srečo prav duhovite, pa je hitreje minilo.
Živjo Irena!
Tud jest sm krvodajalka, stara sem 22 let in ti moram povedat, da to res ni cist prav nic strasnega!
Jest sem se prvic odlocila, da dam kri samo zato, ker me je zanimalo katera krvna skupina sem.
Ko bos prvic dala kri ti bojo vzeli samo 2,5 dcl oz. odvisno od tega koliko si tezka (zmerjo ti tudi pritisk in ce imas prenizkega ti ne bojo vzeli krvi). Jaz imam 60 kg in kot sem ze rekla prvic so mi jo vzeli 2,5 dcl, v naslednjih akcijah pa vedno 4 dcl. In moram povedat, da mi NIKOLI ni bilo slabo al pa da bi se kej cudno pocutila. Kot je rekel ponocnjak se res mal lazjega pocutis. Sej na koncu dobis malico, tako da si povrnes “izgubljene moci”.
Je pa res, da ce sem tisti dan kaksen gib prehitro naredila ali ce sem tekla po stopnicah se mi je mal v glavi zavrtel – samo nic groznega!
V glavnem, jaz imam s krvodajalstvo zelo dobre izkusnje in tudi v bodoce bom krvodajalka.Pa tud mene so ze iz Rdecga kriza klicali in me prosili, ce bi prisla, ker ta kri, ki jo imam je bolj redka (AB -).
Sem pa nekje brala, da je krvodajalstvo zdrava stvar, pa se dobr je ker ti pregledajo kri proti raznim boleznim (Hepatitis,…).
Lep pozdrav!
Hvala vama obema, da sta se javili! No, zaenkrat racunam z modrico, ker mojih zil prakticno res ni videti in imam vedno tezave v laboratoriju, tako da vedno opogumljam sestre, te pa se opravicujejo, ker morajo ene parkrat poskusit… Vem pa, da sem krvna skupina B +. No, upam, da rabijo… 😉 Nisem pa kadilka. Imela sem priloznost videti shranjeno kri kadilcev – v tej prej nastanejo nekaksni strdki in vrecko se zavrze. Skratka, ima krajsi rok trajanja.
Pridružujem se mnenju nekaterih, da je dat kri čisto cool…seveda če tako čutiš, če si zdrav, pa če je imaš dovolj in je kvalitetna, pa če nimaš ekstremno nizkega pritiska in če se ti dovolj vidijo žile…
Jaz sem jo dala že več kot 20 x (takrat so mi domov poslali eno zahvalo), nekajkrat krvno plazmo, toda nikoli nisem imela kakih slabih izkušenj. Niti glede mojega post počutja, kakor tudi glede odnosa ali tretmana s strani zdravniškega osebja.
Nekdo je omenjal, da ti gre ven najprej tista “ta žleht”. Tudi meni se je nekajkrat dozdevalo, da sem bila po darovanju krvi dobrosrčnejša. Ampak sprašujem se, kako se je počutil tisti “revež”. ki jo je prejel…
Mislil sem tahudo, ki ni nujno tažleht… 🙂 Ponavadi je tisti, ki jo rabi, v takem stanju, da res rabi tako, ki je bolj živahna. Pa tudi tažleht ljudje znajo biti neverjetno trdoživi. Mislim, da je ta učinek, če je res kaj na tem, pri tistem, ki jo dobi, takrat potreben, do takrat, ko pa spet pride k sebi, se pa tudi že izgubi… Tako, da se ni za bat kakšnih posledic. 🙂
Več kot 20 x ?!
Spoštovanje!
Če daš kri, je verjetno najpomembnejši tisti občutek, da si s tem nekomu pomagal. Jaz žal tega ne bom nikoli vedela, ker so me že dvakrat odslovili zaradi prenizkega hemoglobina. Prav prijazno so mi povedali, da sicer z mano ni nič narobe, da pa mora biti hemoglobin min 127 (česarkoli že), in da nima smisla, da kar še hodim poizkušat, ker ga imam vedno le okrog 120.
Moja prijateljica, ki je eno majčkeno bitjece (in ima 50 kg) pa daje kri vsake štiri mesece, ker ima redko krvno skupino. Enkrat so jo celi klicali iz ZD, če lahko pride, čeprav še niso minili štirje meseci. Ona ni imela nikoli nobenih slabih izkušenj, pravi da le dober občutek, da nekomu pomagaš, pa še dva dni dopusta. :))