KRST OTROKA- vsiljena vera?!
Pozdravljeni
Kar me je groza, ko berem kaj pišete. Vem, da bo med vama se kdo našel vroče krvi ampak mi je vseeno kar bom napisala za tem stojim. Tako: mama ima prav, počakajte, da vam bo otrok odrastu in ga vprašajte, če želi iti v šolo. Ohhhh kakšne traparije pišete ne morem verjeti. Mi smo sedaj v nedeljo imeli krst in nama je prav lepo bilo, da je naš angelček krščen, ker smo kristjani, saj ni dobil nič slabega ne dobrega ampak je kristjan.
Oprostite ženske ampak ste tako tupe, da bolj ne morete biti.
Najbolj mi je všeč, ko je napisala Sara in se popolnoma strinjam z njo BRAVO SARA!
LP, Katica
Kopiram kaj je napisala Sara, da boste dobro prebrali.
Avtor: Sara ()
Datum: 04-04-03 14:31
Grešnica
Odloči se pač kot si tebi zdi, da bo najboljše zate in tvojega otroka.
Ali nekdo hodi v cerkev ali ne je pač njegova strvar?
Sama imam o krščanski inštituciji pač svoje mnenje , bila se krščena in krstila sem tudi svojo hčerko. Zakaj sem se tako odločila je pač moja osebna stvar?
V cerkev grem enkrat , do dvaktrat letno . Toda verujem, ne sicer čisto v vse kar govorijo duhovniki, temveč sem si krščanstvo prilagodila svojemu načinu razmišljanja. Zaradi svoje radovednosti sem malo raziskovala tudi ostale vere, vse so v osnovi dobre ( podobne) toda ljudje ( oblast ) si jo pač prilagajo svojim potrebam.
Verjamem v ” svojega boga” . Verjemi velikokrat mi pride prav posebno kadar ne gre vse tako kot bi moralo iti. Praktično mi je vsejeno ali je to kršanski, muslimanski ali kakak drug bog.
Toda k bistvu :
Kdo te je vprašal ali si za VOJNO V IRAKU
Kdo je tebe osebno vprašal ali hočeš v Nato ( če si slučajno proti)
Kdo dojenčka vpraša ali hoče v vrtec?
Kdo otroke vpraša ali hočejo zjutraj v šolo? itd.
Kdo te je vprašal ali se strinjaš z obstoječo vlado?
Kdo te je vprašal ali se strinjaš z njihovim razmetavanjem denarja ?
Zakaj potem taka nestrpnost proti cerkvi . Mogoče zaradi manipulacij medijev, pa saj vendar znaš razmišljat z svojo glavo.
Veš koliko je stvari s katerimi se otroci ne bi strinjali pa jih jim vsejeno vsilimo, zato ne vem v čem je problem oziroma zakaj je otrok slabši, če ga daš krsiti , ter povzameš dobre strani krščanstva , slabe pa ignoriraš
Zakaj je to zate prisila? Sam krst verjetno ne . Prisila bi bila , če bi ga silila k verouku, v cerkev itd…Prisila bi bila , če bi ga dala krstit pa si proti itd…
grešnica, očitno ti sploh ne veš o čem govoriš! Kajti s krstom nikomur ne vsiliš vere. S krstom se starša zavežeta, da bosta otroka vzgajala v veri, za samo življenje po veri pa se vsak odloči, ko je odrasel in sicer je to birma. Zakaj sploh rineš h krstu, če je očitno, da sami niste verni, saj vsak vernik te stvari pozna
Moje deklice ne bom krstila, za to se naj odloči sama; KER je krščanstvo prineslo z vsiljenim pokristjevanjem tooooliko dogmatičnih načel, ki so okičena s kopico predsotkov, ki nikakor ne sodijo v današnji čas. Vsi tisti, ki krstite svoje otroke zato, ker ste pač Kristjani in sicer ne verujete čisto tako, kot bi morali po načelih cerkve, ste zgolj čredniki, ki nimate lastne hrbtenice. Tisti, ki pa ste predani veri in prenašate svoje vzorce obnašanja na potomce, pa boste morda kdaj razočarani, če bo vaš otrok spregledal s svojo glavo. Zatorej pustimo otrokom svobodo in možnost. Otroci niso vaša last, ampak dar, ki mora dobiti čimveč različnih spodbud, odločitve pa naj sprejemajo sami, ko bo za to čas.
Naj povem, da sem bila nekoč kristjanka (ko še nisem poznala zgodovinskih ozadij), pa me ja ta vera sila izneverila, predvsem s strani tistih, ki jo širijo. Ne samo, da naš župnik otipava in preverzno verbalno spolno zlorablja majhne deklice, roko na srce, pri nas v cerkev zahajajo zafrustrane in zdolgočasene čveke, ki se enkrat na teden lahko končno lepše oblečejo in obrekujejo. Naj omenim, da je bil župnik že prijavljen na Mariborsko škofijo s strani staršev, pa so jim odgovorili, da se naj obrnejo na Ljubljansko, ki pa v zvezi s tem ni podala odgovora…
Pa še nekaj, da ne bo pomote: sveto pismo krščanska vera interpretira čisto po svoje in čas bi bil, da stopi v korak s časom, zamenja starčke na položajih in postavi na vrh plodne ljudi, kakršen je Jezus tudi bil.
lep pozdrav!
Tudi midva z možem sva imela glede tega nekaj pomislekov, potem pa sem brebrala tole:”kdor odkloni dojenčkov krst zato, da bi omogočil otroku pozneje “osebno in svobodno” odločitev, mora vsekakor dobro premisliti tudi dejstvo, da na vseh področjih otrokovega življenja starši določajo osnovne poteze njegovega razvoja, ne da bi si zaradi tega očitali, da so mu s tem zagradili pot do njegovih lastnih odločitev. Najosnovnejša odločitev je dana že stem, da ste prav vi njegova mati in prav vi njegov oče. In kar je prav tako važno; VAŠ otrok živi v VAŠEM stanovanju, VAŠEM okolju. Govoril bo VAŠ jezik, sprejel bo VAŠE navade.Vi boste odločalio tem, kakšno hrano bo imel, kako se bo oblačil, če in kdaj ga bo zdravnik pregledal, kakšno šolo bo obiskoval.Ali tudi o tem ne boste odločali, ampak boste prepustili otroka danes temu, jutri pa drugemu slučaju samo zato, da nebi otroka vnaprej za nekaj določili?Če bi se hoteli odreči odločitvam, ki jih morate narediti kot otrokovi namestniki, vam nihče ne bi priznal, da tako ravnate zato, ker spoštujete otrokovo svobodo, ampak bi vsi rekli, da ste zanemarili otrokovo vzgojo.” ( iz knjige: Pisma staršem ).
Samo toliko v premislek, odločitev pa je še vedno vajina. Odločila se bosta tako, kot je najbolje za vajinega otroka. Pa lep pozdrav.Uma.
NO, jaz bom dodala še nekaj, moj sin je krščen, tako kot moj mož, ki ima vse zakramente, jaz nimam nobenega, tudi cerkveno nisva poročena. S tem ne pomeni, da ne verujem, morda ne v Boga z veliko začetnico, v neko višjo silo pa… v življenje, v dobroto…. sina sva krstila, ker sva se tako oba odločila, dobil je krasno botro, ki je kot oseba ena najbolj vztrajnih ljudi na svetu, ki je preživela veliko gorja in zaradi se svoje pozitivnosti vedno pobere… je krasen vzgled za otroke in smo veseli, da jo imamo. Glede duhovikov pa – naš v našem kraju ga ni želel krstiti, ker sva pred cerkvijo “koruznika”, ni šlo za denar, šlo je za fanatičnost, dobesedno ven nas je vrgel iz pisarne (k sreči so ga lani zamenjali z zelo fajn duhovnikom, ki zelo veliko dela z mladimi, organizira dramske igre itd.)…
Potem pa je v Frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu krstil pater Polikarp, ki naju je samo pogledal in dejal – veliko je tudi slabih duhovnikov, ki ne vedo, da je vera predvsem ljubezen. Da ne zahteva le ljubezen od nas do boga in jezusa, pač pa nam predvsem mora dajati ljubezen, da je nam lažje in da nam pomaga pri premagovanju težav in ovir.
Tako, otrok bo, če bo želel hoditi k verouku, tja tudi hodil, z birmo se bo odločil, če bo živel v K. veri ali ne… ob tem pa bo zvedel za vse zgodbe iz svetega pisma (ki sem jih jaz kot dete komunistiv prebirala skrivaj v izposojenem Sv. pismu), kaj bo veroval, pa se bo odločil sam. Ali je bilo morda meni dana odločitev? Mene so vzgajali v drugi ideologiji. Tisti, ki se je na koncu, ko se je pod bližnjo zgodovino potegnila črta, prav tako očitalo grozote in slabosti…Ni stvar v ideologiji, stvar je v ljudeh, ki jo pridigajo. Ti so namreč takšni in drugačni.
Morda bo otrok, kot jaz, na koncu verjel v veliko ljubezen in optimizem, ki bo omogočil, da bo človeštvo preživelo vse strahote, ki jjih zdaj povzroča… morda pa se, kot naivnica, ki ji je to moč vedno očitati, motim, morda smo ljudje v srži slabi in se bo vse skupaj slabše končalo. Na mojo veliko žalost. Vsekakor bo otrok vedel, ker bo to izvedel pri nas doma, kaj je ljubezen. V katero se, naivnosti navkljub, splača verovati. Glede vere se bo odločal kasneje, sam, po svoji pameti, to pa da ima krstni list, ga ne bo nikjer bolelo, niti mu ne o pisalo na čelu… to je le temelj, ki sva ga postavila midva z možem, kaj bo zgradil gor, bo njegova stvar.
T.
Ze mogoce.
Jasno, da sam krst ne ‘ustvari’ svetovnega nazora. Vendar…ce vprasas katerega od predstavnikov Cerkve pri nas, ti bo lahko zagotovil, da je v Sloveniji 80% vernikov.
Na podlagi podatkov o krstih in ne na podlagi tega, kdo resnicno veruje in kdo ne.
Krst je ‘vpis’ v clanstvo neke institutcije. Ki …(ne me spet kregat, ampak tako je) predstavlja dolocen svetovni nazor.
Moje mnenje je, da je krst dojenckov pac nesmisel, ker je pripadnost oziroma tako clanstvo pac nekaj, za kar naj bi se clovek odlocal takrat, ko je za to sposoben.
Se enkrat…zakaj so prvotni kristjani (jezus tudi) bili krsceni sele v odrasli dobi?
Zakaj so danasnji cerkeveni obredi zbanalazirani do konca?
Krst je ‘itak obvezen’, pri obhajilu dobis darila, pri birmi se vecja darila, pri zegnanju samo glej, da bo tvoj prticek na kosari lepsi od sosedinega, k polnocnicam gremo pa pokazat novi pelc….
Naj bo, saj mi je jasno, da vsak krsti otroka po svojih zeljah, logicno, moti me samo to, da ocitno ne veste, zakaj to pocnete.
Ker je tradicija.
Ker ‘kaj bodo pa sosedje rekli’.
Ker vasi starsi tako hocejo.
Za vsak primer, tudi ce niti slucajno ne verujete v boga.
Eh ja. Pa saj ne mislim prepricati nikogar, samo povem, da se mi vse skupaj zdi ultra hinavsko.
Ne s strani pravih vernikov, te spostujem, vsak ima pravico do vere. S strani ‘kvazi-vernikov’
Aja, pa se nekaj me je zbodlo…ces, da vera uci ljubezni, da ste verniki zaradi tega ucenja ljubezni…
Hja, jaz se imam za zelo ljubecega cloveka, navkljub vsem svinjarijam, ki jih ljudje pocnejo po svetu, se vedno verjamem v clovestvo in imam globoko rada ljudi.
In pri tem ne potrebujem religije, da bi mi dolocala, s koliko ‘ofra’ v cerkvi naj to svojo ljubezen dokazem….
Resnično mi je smešno enačenje pravice/obveze do ŠOLE in VERE oz. VEROUKA.
In če že gremo v detajle… nihče me ni vprašal, če sem za vojno v Iraku, pa tudi nihče ne pričakuje, da se moram z njo strinjati in v njo verjeti!
Eno je UČITI SE O DEJSTVIH ali SOOČITI SE Z NJIMI in DRUGO VERJETI V NEKAJ!
A je morda kdo pomislil, da v šolah učijo predmete, ki imajo znanstveno dokazljivo vsebino (npr. matematika, fizika, kemija, biologija,…)? Zgodovino se uči na način “glede na arheološke najdbe, lahko sklepamo, da…”. Če se ne motim pa obstaja tudi predmet morale in etike… Še na faksu se snov podaja v obliki različnih teorij (po avtorjih), vendar si končno mnenje lahko oblikuješ sam, če se slučajno ne strinjaš s katero od možnih teorij. Torej snov se podaja kot “možna” razlaga, kar pa ne morem trditi za verske “dogme”. “Kako torej,” sem lepega dne vprašala očeta: “smo se ljudje razvili iz Adama in Eve ali iz pračloveka?”
Šola predvsem uči uporabljati možgane in širiti obzorje, nikoli pa se mi ni zgodilo, da bi me kdo od učiteljev napadel, ker se s katero zadevo nisem čisto strinjala (oz. je bilo podano premalo podatkov, da bi me prepričali). Večina od njih je bila vesela, da se je sploh kdo zapičil v podrobnosti in po tem z vso vnemo razširil temo, dokler ni ugotovil, da imam podatkov dovolj. Bog ne daj, da bi kaj takega zasolila župniku, ker bi potem vsa fara žvrgolela o moji neposlušnosti. In hkrati mi je zanimivo, kako naš župnik predava o prepovedi umetnega omejevanja rojstev – beri: zavrača kontracepcijo, medtem ko se “naša družba” trudi mladim razložiti življenski pomen uporabe kondomov (brez zamere, ampak danes pričakovati, da se bo kdo vzdržal do poroke, je totalna UTOPIJA).
Naj povem, da ima moj mož vse zakramente, v cerkev gre pa 2x na leto predvsem zaradi svoje mame (in ves čas benti, da so tam itak sami hinavci). Zase pravi, da je veren. Je pa v mladosti MORAL hoditi k verouku in nima ne vem kakšnih lepih spominov nanj! Zato se mi zdi takšen vzorec vzgoje precej “mimo”. In ko sem njegovo mamo vprašala, kako to da so ga vpisali k verouku, je rekla, da se včasih nisi mogel vpisati na noben faks v tujini brez birme (halooo, a jaz sem pa iz Marsa?). Nikoli nisem apriori proti nečemu, a rada imam kakšno trdno podlago. 🙂
Glede na to, da pa bo njegova žlahta pričakovala precej od mene, sem hotela imeti trdno stališče.
Vsekakor sem predvsem od vernikov (npr. Sara, Katica,…) na tem forumu pričakovala bolj inteligentne razlage o tem zakaj otroke krstijo, tako, da ne vem, ali je ženska resnično TUPA, če slepo ne naseda vsem tradicionalnim orgijam?!
Da se bo vedelo kaj mislim…
“Mi smo sedaj v nedeljo imeli krst in nama je prav lepo bilo, da je naš angelček krščen, ker smo kristjani, saj ni dobil nič slabega ne dobrega ampak je kristjan.
Oprostite ženske ampak ste tako tupe, da bolj ne morete biti.” (Katica)
Hvala vsem za odgovore in lep pozdrav!
Pred nekaj leti je moj mož kot strokovnjak na svojem področju preživel kar nekaj časa v (ortodoksno) islamski državi na Bližnjem Vzhodu. Še preden je odšel tja, so ga opozorili, da tudi če je zaprisežen ateist, naj se opredeli do neke vere (katerekoli), če želi obdobje v tej državi preživeti kolikor-toliko normalno.
Čez čas, ko se je z domačini že nekoliko spoznal in pogovori niso bili omejeni na strogo strokovne debate, mu je eden od njih “podrobil”, da izgleda ni kaj prida vernik. Mož mu je prikimal in dodal, da bi lahko bil boljši vernik, potem pa na srečo malo počakal, ker je domačin nadljeval: ja, najbrž greš samo enkrat na dan v cerkev…
Dragi moji forumski verniki, kolikokrat (dnevno, tedensko, mesečno, letno) greste pa vi v cerkev?
Moj bog nima imena in nima oltarja, je pa še vedno nekaj nadnaravnega, nekaj lepega in spodbujajočega. Vsak dan posebej se spomnim na to, kako lepo je, da živim, kako enkratno družino in življenje imam in hvaležna sem za to. Bogu? Tudi lahko, vendar moj bog je unikaten, in samo moj!
LPM
Odgovor na to temo se mi zdi preprost. Če si vernik, veren potem krstiš, drugače ne. Vsekakor narediš po svoji vesti in ne zaradi koga drugega. Enako je kot za vse ostale stvari v življenju, ko delaš tako kot misliš, da je prav in ne tako kot mislijo drugi. Res pa je, da bo okolica verjetno zahtevala argumente za tvojo odločitev.
V kaj hoces ti mene prepricat? Da sem zupniku dal v zep 50 jurjev, ce mu jih nisem?
Sem ti ze povedal, kaksen je moj odnos do cerkve, do zupnika, in do vsega stuffa okoli tega. In povedal sem tudi to, da mi niti najmanj ni jasno, od kod jim tako razlicni kriteriji pri delitvi otrok na “tega bomo krstili – tega pa ne”.
Da se ne bos razpocila s svojo pametjo. Ako ne znas komunicirat na normalnem nivoju, se mene izogibaj. Bo tiktak, verjemi.
Ocka
Pozdravljeni!
Vidim, da je veliko mnenj, veliko nepoučenosti in zanimanja v zvezi z zakramentom svetega krsta v katoliški cerkvi, zato vam svetujem, da si vse kar želite o njem pravilnega izvedeti, poiščete v “Katekizmu katoliške cerkve”, ki ga je izdala Slovenska škofovska konferenca 1993, stran 331.
Za vzpodbudo k branju samo navajam: “Navada krščevanja majhnih otrok je starodavno izročilo Cerkve. Izrecno je izpričano od drugega stoletja dalje. Zelo možno pa je, da so že vse od začetka apostolskega oznanjevanja, ko so krst sprejele celotne “hiše” krščevali tudi otroke.”
Lep pozdrav!
Pozdravljeni!
Vidim, da je veliko mnenj, veliko nepoučenosti in zanimanja v zvezi z zakramentom svetega krsta v katoliški cerkvi, zato vam svetujem, da si vse kar želite o njem pravilnega izvedeti, poiščete v “Katekizmu katoliške cerkve”, ki ga je izdala Slovenska škofovska konferenca 1993, stran 331.
Za vzpodbudo k branju samo navajam: “Navada krščevanja majhnih otrok je starodavno izročilo Cerkve. Izrecno je izpričano od drugega stoletja dalje. Zelo možno pa je, da so že vse od začetka apostolskega oznanjevanja, ko so krst sprejele celotne “hiše” krščevali tudi otroke.”
Lep pozdrav!