KRST OTROKA- vsiljena vera?!
Grešnica
Odloči se pač kot si tebi zdi, da bo najboljše zate in tvojega otroka.
Ali nekdo hodi v cerkev ali ne je pač njegova strvar?
Sama imam o krščanski inštituciji pač svoje mnenje , bila se krščena in krstila sem tudi svojo hčerko. Zakaj sem se tako odločila je pač moja osebna stvar?
V cerkev grem enkrat , do dvaktrat letno . Toda verujem, ne sicer čisto v vse kar govorijo duhovniki, temveč sem si krščanstvo prilagodila svojemu načinu razmišljanja. Zaradi svoje radovednosti sem malo raziskovala tudi ostale vere, vse so v osnovi dobre ( podobne) toda ljudje ( oblast ) si jo pač prilagajo svojim potrebam.
Verjamem v ” svojega boga” . Verjemi velikokrat mi pride prav posebno kadar ne gre vse tako kot bi moralo iti. Praktično mi je vsejeno ali je to kršanski, muslimanski ali kakak drug bog.
Toda k bistvu :
Kdo te je vprašal ali si za VOJNO V IRAKU
Kdo je tebe osebno vprašal ali hočeš v Nato ( če si slučajno proti)
Kdo dojenčka vpraša ali hoče v vrtec?
Kdo otroke vpraša ali hočejo zjutraj v šolo? itd.
Kdo te je vprašal ali se strinjaš z obstoječo vlado?
Kdo te je vprašal ali se strinjaš z njihovim razmetavanjem denarja ?
Zakaj potem taka nestrpnost proti cerkvi . Mogoče zaradi manipulacij medijev, pa saj vendar znaš razmišljat z svojo glavo.
Veš koliko je stvari s katerimi se otroci ne bi strinjali pa jih jim vsejeno vsilimo, zato ne vem v čem je problem oziroma zakaj je otrok slabši, če ga daš krsiti , ter povzameš dobre strani krščanstva , slabe pa ignoriraš
Zakaj je to zate prisila? Sam krst verjetno ne . Prisila bi bila , če bi ga silila k verouku, v cerkev itd…Prisila bi bila , če bi ga dala krstit pa si proti itd…
Vse, kar otroku damo ali mu bomo dali, je po eni strani vsiljeno.
A se mali dojenček lahko odloča, kje bo preživel nedeljsko dopoldne?
Eni ga preživijo v Cityparku, eni na sprehodu, eni pa mogoče tudi pri nedeljski maši.
Stvar je v tem, da otrok dobi življenje in vzgojo od staršev, kakršnakoli že pač je. Dober starš bo dal najboljše, in če verjame, da je nekdo dober človek tudi zato, ker mu je Jezus vzgled, bo pač otroka krstil.
Krstiti iz tradicije je pa sporno, brez veze, absurdno.
Sori, se ne strinjam.
Se enkrat poudarjam – NIHCE ne brani vzgajati otroka v krscanskem prepricanju – krst je a nekaj drugega.
Moti me, da je toliko ljudi, ki pomena krsta kot zakramenta sploh ne razumejo…ces – skodilo mu ne bo….
Zakaj – ce je krst tako zelo neobvezujoc, kot bi tukaj nekateri radi trdili – zakaj potem ne bi pocakali, da je otrok polnoleten in se sam (magari na podlagi svoje vzgoje in naukov starsev) odloci, ali bo krscen ali ne?
Ne me narobe razumeti – moti me samo, da se po eni strani pomen krsta povsem banalizira, po drugi pa JE obvezujoc.
Zakaj tako?
Odgovora na to – krstiti ali ne, ti ne morem dati, to je stvar in prepričanje vsake družine posebej. Če starši mislijo, da bodo tudi o tem odločali v imenu otroka, prav, če ne, pa tudi. Dodala bi ti le moj lonček.
Smo 4-članska družina, z možem sva bila prej dolga leta koruznika, najprijetnejši svat na najini poroki je bil takrat še ne 2-letni prvorojenec … v očeh precej njegovih sorodnikov nisva bila le grešnika, pač pa GREŠNIKA. Ko sva končno pristala na poroko pa so doživeli še hujši šok, ker noben od naju tudi pomislil ni na cerkev. Sama sem bila tako zacementirana v komunistični družini, da do 17 leta nisem vedela čemu služi Božič in ostali cerkveni prazniki… Po lastni iniciativi sem potem začela s preučevanjem različnih ver, da sem sploh dojela zakaj se že odkar pomnim klofajo tam dol okrog Palestine…
Pa sem sploh hotela povedati nekaj drugega. Pred letom dni so nas v popisu spraševali tudi o veri. Punci, ki je bila zadolžena za nas ni bilo prav nič jasno, ko je pobrala papirje (izpolnjevala sem jih sama), ker sem se opredelila, da verujem, vendar navedene ni bilo “moje” vere. Ja, verujem – najbolj vase in v svojo družino, pa še kaj bi se našlo. Spoštujem različne vere kot različne oblike kulture, strašno pa obsojam katoliško cerkev (v glavnem slovensko, ker se bolj ali manj srečujem le z njenimi svinjarijami) kot institucijo.
Prisotna sem bila na nekaj cerkvenih porokah in pogrebih, pa se mi je skoraj vedno kar obračalo ob poslušanju župnikovih govoranc. Najbolj sem zamerila župniku, ki je imel govor na grobu prijateljičine 5 letne hčerke – od rojstva prizadete. Kako lahko otroka, ki je od rojstva naprej samo trpel in nikoli imel ničesar od življenja, proglasi za grešnika. Vsaka druga beseda je bila grešnica… Sorry, tukaj meni zdrava pamet odpove!
Moji otroci se bodo o svoji veri definitivno odločali sami, če bodo tako želeli. Upam samo, da mi ne bodo pobegnili v Indijo (Koromandijo).
LPM
Mislim da je tale nas Ocka full pameten, pa še časa ima na pretek.No, pa nič hudega,tudi take mamo radi.Me pa nekaj zanima,zakaj pa on misli, da naše piške niso hoteli krstiti, glede na to da imam jaz poleg poroke vse zakramente,boter pa ima sploh vse zakramente??????????? Lep dan in predvsem mirne živce.
Draga Sama!
Ne vem še, če se mi bo ljubilo na dolgo in široko razagati o svojem verskem in nazorskem prepričanju – naj zaenkrat zadošča, če rečem, da sem še najbliže tistemu, čemur se reče agnostik – a ta hip me je k pisanju navedlo nekaj nedoslednosti in pojmovnih zmot, ki jih vidim v tvojem izvajanju.
Praviš, kako protislovni so verniki oz. tisti, ki imajo zakramente, glede tega, kakšen pomen natikajo krstu. Morda so res, a jaz bi dodala, da so enako prostislovni tudi neverniki, ki se v isti sapi pridušajo, češ, kakšen larifari in mambo-jumbo je ta nesrečni krst, po drugi strani pa mu sami pridajajo silen pomen, ko se – tako kot npr. ti – bojijo, da bo dejanje krsta otroka za veke vekomaj “zaznamovalo” kot kristjana, mu vsililo krščansko vero, boga ipd. To dvoje pač ne gre skupaj!
Glede svetovnega nazora pa nikakor nimaš prav. Svetovni nazor je nekaj, kar človek z leti pridobi, USTVARI sam zase in sam v sebi – daleč od tega, da bi mu lahko tega kdo vsilil. In svetovni nazor se nikakor ne omejuje zgolj na vero in religiozna vprašanja, pač pa vključuje celoto mnenj, sodb in prepričanj o temeljnih vprašanjih sveta, družbe in človeka.
Pri takšnih debatah je dobro, če si človek razjasni pojme, s katerimi operira.
LP,
Ivana
Jezus in Sveto pismo – iz tega vse to izhaja – sta osnova za krst. In v Svetem pismu ni nikjer ničesar napisanega o krstu otrok. Jezus se je dal krstiti kot odrasel človek in s tem sprejel vero. To je delala tudi katoliška cerkev do pribl. 12. (ali 15. sem pozabila) stoletja, le zato, da je povečala število svojih članov.
Moje mnenje je, da krst dojenčkov ni biblijski, nima verske osnove. Danes je kot neka “šarada”, kar tako, obred, ki polepša dan (ali pa ga naredi za mučnega, če te v to prisili okolica).
Vsak pa naj se seveda odloči sam.
Nat
pravzaprav nam je lepo, da vsaj lahko izbiramo, ali bomo dali otroka krstiti ali ne. mislim, da krščanstvo sploh ni tako hudo obvezujoče in strašno zahtevno, kot bi nekateri želeli prikazati. ker, na nekaterih koncih sveta te sploh ne vprašajo ali boš veroval ali ne. in govora o kakšni izbiri boga tudi ni. tako, da vseeeno imam raje krščanstvo, kot pa muslimanstvo. če bi imeli tukaj za glavno vero muslimansko, bi punce bile lepo doma zaprte in bi delale tako, kot bi rekel njihov mož oz. moški sorodnik. zato prav rada berem takele polemike.
naprej: v naši družini imamo vsi vse potrebne zakramente (krščanske)… tudi verouka in maš se udeležujemo (maše so sicer bolj na mamini kot na očkatovi strani). živimo pa tako bolj običajno življenje, z zelo polnimi urniki in si glave ne razbijamo preveč z raznimi filozofskimi vprašanji o življenju in bivanju, različnih svetovih, nazorskih mišljenjih. ne za poroko in ne za krst ni župnik zahteval nobenega denarja – je pa seveda tako, da se spodobi tudi nekaj dati……
prav res, tudi taki verniki smo na svetu ….
Naprej, da ne bo kdo rekel, da se preveč odmikamo od teme – mislim, da je za starše smiselno krstiti otroka le, če ga nameravajo vzgajati v krščanskem duhu. Sicer je to običajno svetohlinstvo. Kako bodo starši otroka vzgajali, se morajo pa sami odločiti, po svoji vesti. Meni je recimo kul, da so me vzgajali kot ateistko, imam pa zelo dobrega prijatelja, ki so ga vzgajali v veri in mu je to tudi kul. In imam celo znanca, ki je prepričan, da so mu starši dali najboljšo popotnico za življenje s tem, ko so ga vzgojilli v veri. In ga razumem.
Pol pa še nekaj stvari:
– MatejaH, blazno mi je všeč tvoj post.
– Jaz kakšnega silnega mnenja o katoliški veri nimam (se nagibam bolj k panteizmu), se mi je pa že večkrat zamerila cerkev. Naša, slovenska, s katero imam pač stike. Konkretno in osebno. Kar je pravzaprav “grozno”, glede na to, da nisem katoličanka, in da sem s cerkvijo imela opravka bolj malo. Si kar ne upam pomisliti, koliko različnih izkušenj imajo z njo tisti, ki so bolj pogosto v stiku z njo. Ampak, brez veze, to je verjetno tako kot s šolo, samo da te pri veri, ki je nekaj osebnega in svetega, bolj prizadene. V glavne, da ne bluzim.
– Sem že mislila, da ste čisto vse povedali, kar se je na temo dalo povedati, pa me je besedilo na a-jinem linku toliko zmotilo … da kar ne morem biti tiho.
Sem na sajtu skušala malo ugotovit, kdaj je tekst nastal, pa nisem uspela najti. (Če ima kdo okvirne datume nastanka posamičnih evangelijev, se priporočam.)
Ampak že to, da je evangelij in da je del Nove zaveze, mi pove, da stoji malo bolj v zraku od tistega, kar je zapisanega v Stari zavezi (sorči, vedno mi je bila bliže Stara od Nove zaveze).
– Bistvo: nikjer ne omenja krsta, ampak blagoslavljanje. To pa menda ni isto. Ker če bi bilo, potem bi bila jaz krščena tako v skladu z rimokatoliško kot v skladu s pravoslavno vero. Tudi en pop me je enkrat blagoslovil. V starocerkveni slovanščini. Prelepo.
Kar se pa tiče “Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj”, lahko pa razlagamo na zelo različne načine. Prvič, lahko je Marko stavek malo slabo formuliral. Drugič, mogoče prevod ni najboljši (tle sem iz foha, verjemte, da se prevod hitro zezne). Če ni eno od tega dvojega, potem je pa že bolj, khm, no, ni fajn. Ker, ok, res je, da je po izročilu sodeč Jezus svojega Boga sprejel zgodaj, ko je bil še deček, res pa je tudi, da je bil krščen malo pozno. In če je si hočemo razlagat, da je sprejel Božje kraljestvo šele s krstom, v isti sapi pa mu v usta položimo besede, da ga lahko sprejmejo samo otroci, smo ga naredili za hinavca. Glede na to, koliko vere temelji na njem, tega jaz raje ne bi počela.
Bom pa zadevico še malo z enim kolegom, ki končuje teologijo, malo predebatirala ob priliki. Ker me res firbec matra.
Prav zaradi tega “se pa spodobi nekaj dati” meni zavre kri. A je kdo kdaj vprasal, ce ta denar kdo prijavi v davcnih napovedih??? Navadni smrtniki moramo prijaviti vse dohodke, tudi od iger na sreco odbijejo toliko in toliko, pa od nagrade za krizanko,… Ob tem pa mi je zena, ki je zaradi starsev morala hoditi k verouku, povedala, da je zupnik rekel, da naj v puso ne dajejo po 100sit, ker drobiza ne rabi!!!!! Tudi osebno (na svoje oci) sem videl kako je zupnik, ki je prisel iz romanja iz zepa potegnil zajeten kupcek bankovcev in ga vrgel v predal brez pravega odnosa. Itd. itd.
Mogoce so zgornje vrstice malo nestrpno napisane, ampak vse to z vero nima nic!!! Cerkev je en velik biznis.
moja pozicija: sem krscen in cerkveno porocen ampak ne prenesem hinavscine, ki veje iz priznic!
Kot študentka umetnostne zgodovine sem velikokrat pristala v kakšni cerkvi – kipi, kapele, oltarji………čeprav nisem bila krščena, mi je bilo všeč. Cerkve so mi bile od nekdaj lepe. In sem se kot odrasla oseba odločila, da sprejmem sv. Krst. Kaj imam od tega? Nič dobrega in nič slabega. Verjamem pa, kot je zgoraj rekel, mislim da Ocka, v svojo družino – verjamem, da nam bo lepo, če se bomo imeli radi, si bomo zaupali in drug drugemu pomagali.
Š.
Lepo pozdravljena
Moj otrok je krščen. Nekaj težav pri župniku – izbrali smo namreč drugo cerkev(istočasno smo želei imeti dva krsta – mi in moj brat – on ima hčerkico), a po enourni debati – ko sem omenila ali je edini problem denar, ki sem ga pripravljena položiti takoj na mizo- smo le dobili uradno dovoljenje za krst. Naprej vse lepo in prav. K maši smo hodili ob večjih praznikih,se veselili priprav nanje, živeli mirno, normalno življenje….Ko je otrok začel hoditi v prvi razred, smo ga vpisali tudi k verouku…in pri vpisu potrebuješ krstni list….SKORAJ ME JE KAP…..Nihče in nikoli ni mojega sina žigosal – a cerkev mu je napisala NEZAKONSKI otrok. Zelo smo bili prizadeti. Otrok ima očeta in mater, vsi živimo skupaj in radi se imamo, se spoštujemo,…Otrok je bil zaželen, dobrodošel, načrtovan,…a cerkev ga žigosa!!! se nadaljuje…
Sin je kar rad hodil k verouku….a ko se ni naučil nekaj molitvic, mu je župnik rekel, da spičevala ne dobi….a ga je – po božji volji in bil je odličen!!!!”To pa ni pošteno”mi je rekel 9-letni otrok in se odločil, da k verouku več ne gre.”Niso pravični”.
Le kaj naj bi mu odgovorila…
hja, dokaz, da so tudi v cerkvi samo ljudje in tudi župniki so si različni, kot vsi običajni ljudje pač…… kar se mene tiče, v njihovi družbi se nikoli nisem počutila popolnoma lagodno. ne vem namreč, kaj naj mu rečem. pa tudi razumem jih ne, kako se lahko odločijo za tako življenje. čeprav našemu župniku in ostalim ,ki bolj sodelujejo v župnijskem življenju – kapo dol – za otroke imajo izredno lep program in otroci se življenja v župniji radi udeležujejo.
in se tudi strinjam, da je cerkev en velik biznis. ampak raje “naša” kot tuja. lahko celo zelo dober, posebej za tiste, ki so malo višje v cerkveni hierarhiji, ampak spet se oddaljujeva od teme.
ampak dolžna se pa res nisem hotela počutiti, saj “storitev” je pa opravil. o pobiranju in prijavljanju davkov in kaznih za navadne ljudi pa tukaj nebi. lahko posebej.
Prebrala sem vprašanje in vse odgovore lepo po vrsti… Ne morem verjeti! Koliko žolča, predvsem pa neumnosti ste – oprostite – po svoji nevednosti zmožni napisati. Pa koliko zgodbic, kot bi brali slovenski rumeni tisk. Me zanima, kaj bi napisali, če bi kdo postavljal vprašanje v zvezi s pristopom h kakšni drugi religiji. Samo tole: če se spoznaš s krščanstvom oziroma katoliško vero, če kdaj prebereš vsaj kakšno stran v Svetem pismu, obstaja večja možnost, da boš živel v skladu s pozitivnimi življenjskimi načeli, kot če imaš do tega odpor, pa še sam ne veš zakaj.
P. S. Predvsem je zanimivo to, da ste samo še o nakupovanju v Celovcu (ali kje drugje) pripravljeni tako množično razmišljati!