Spoštovani,

V novembru sem imela splav v lokalni bolnišnici. Zaradi krvnih pregledov, so moje vzorce poslali na oddelek transfuzije krvi v Ljubljani. Mojo kri in ostale podatke je dobila v roke družinska prijateljica, ki dela tam. Včeraj pa me je zelo veselo spraševala, če sem res noseča.

Imam občutek, da je gospa raztrosila “srečno” novico vsem poznanim- od moje družine do drugih družinskih prijateljev, saj vsi začudeno gledajo v moj trebuh.
Moje stanje in najino odločitev sem seveda skrila pred starši in vsem, ki se jih to ne tiče.
Ampak – očitno je Slovenija zelo majhna in določeni ne spoštujejo svojih doložnosti o hranjenju informacij zaupnega vira.

Zanima me, kaj lahko v tem primeru dosežem, saj je pošteno načela moje psihično stanje, in seveda prekršila njeno službeno dolžnost?

najlepša hvala za odgovor

Spoštovani!

Sporočam Vam, da se bomo člani Skupine za pomoč staršem bolnih otrok potrudili, da za Vas v najkrajšem možnem času pripravimo odgovor, s katerim bomo skušali najti konkretne rešitve za Vas.

Pri iskanju odgovora na zastavljena vprašanje je velikokrat potrebno kontaktirati pristojne osebe na različnih institucijah, prav tako pa naštudirati različno pravno literaturo ter rešitve poiskati tudi v praksi. Preden prosilcu posredujemo odgovor, mora le-ta znotraj skupine skozi sistem pregleda, s čimer želimo zagotoviti pravno ustreznost naših navedb.

Zaradi navedenega Vas prosimo za malo potrpežljivosti! V kolikor pa ste v časovni stiski zaradi izteka rokov, kar bi za Vas pomenilo izgubo določenih pravic, Vas prosimo, da nam to čimprej sporočite na tem mestu ali pa preko Fundacije za pomoč otrokom. V kolikor gre resnično za urgenco, se bomo potrudili, da kolikor je še mogoče, skrajšamo postopek pridobivanja pomembnih podatkov, s katerimi bo odgovor zadostil vašim, kot tudi internim zahtevam resničnosti, verodostojnosti ter kakovosti navedenih možnosti in zakonskih določb. Zelo veliko nam pomeni, da so naši odgovori resnično v pomoč in kolikor je mogoče kakovostni.

V imenu celotne skupine Vas lepo pozdravljam in Vam želim vse dobro!

Spoštovani!

Podajam odgovor na Vaše vprašanje.

Pravico do varstva osebnih podatkov zagotavlja že Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991 z dne 28.12.1991) v 38. členu. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, prav tako je zagotovljeno sodno varstvo v primeru njihove zlorabe.

Podrobneje pravico do varstva osebnih podatkov opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007 z dne 16.10.2007 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZVOP), ki v 6. členu določa, da je osebni podatek vsak podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V nadaljevanju pa so podatki o zdravstvenem stanju posameznika kvalificirani celo kot občutljivi osebni podatki.

Nadalje 24. in 25. člen ZVOP določata, da so funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki obdelujejo oziroma so zaposleni v ustanovah, ki obdelujejo osebne podatke, dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovega dela. V 32. členu pa ZVOP določa, da je posamezniku, ki so mu kršene pravice iz ZVOP, na voljo sodno varstvo. V zvezi s tem Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št. 55/2008 z dne 20. 5. 2008, v nadaljevanju: KZ-1) v 142. členu določa da, kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Vendar se pregon pri tem kaznivem dejanju začne na zasebno tožbo. V 143. členu pa KZ-1 določa da se, kdor v nasprotju z zakonom uporabi osebne podatke, ki se smejo voditi samo na podlagi zakona ali na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

ZVOP v 54. členu določa, da so ukrepi iz 24. in 25. člena lahko tudi predmet inšpekcijskega nadzora. Inšpekcijski nadzor nad to problematiko opravlja državni nadzorni organ, to je Informacijski pooblaščenec (več informacij o institutu informacijskega pooblaščenca najdete na tej spletni strani: https://www.ip-rs.si/).

Omeniti je potrebno še Zakon o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/2008 z dne 11.2.2008, v nadaljevanju: ZPacP), ki v 44. členu določa, da ima pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov (podatkih o njegovem zdravljenju) in da morajo z njegovimi osebnimi podatki v skladu s tem ravnati tudi zdravstveni delavci. V 45. členu določa, da so zdravstveni delavci takšne podatke dolžni varovati kot poklicno skrivnost, v 46. členu pa je določeno, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev primer nedovoljenega sporočanja osebnih podatkov o pacientu raziskati in o tem obvestiti pacienta, pristojnega zastopnika pacientovih pravic in Informacijskega pooblaščenca.

Varstvo pravice do varovanja osebnih podatkov se lahko uveljavi na različne načine, in sicer s tožbo na podlagi ZVOP, z inšpekcijskim nadzorom na podlagi ZVOP, z obvestilom in sprožitvijo ustreznega postopka pri zastopniku pacientovih pravic po ZPacP (več o zastopnikih pacientovih pravic najdete na tem spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/mz_za_vas/pacientove_pravice/zastopniki_pacientovih_pravic/) ali z obvestilom organom pregona, torej policijo. V tem primeru gre za kazenski postopek. Postopki se lahko kumulirajo.

Mnenje pripravil:
Gregor Kumer, član Skupine za pomoč staršem bolnih otrok
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru