Prejela sem ZAVRŽBO tožilstva v zadevi kazenske ovadbe za postopke odgovornih, ki so dveletnega otroka mimo vseh pravil “dali v rejo” družini, kjer noben član družine nima verodostojnega dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti. Tako na naglo z namenom posvojitve? Nekateri pa čakajo leta!!
Ob hkratnem “višku” rejnikov (z enakovrednimi dovoljenji) v Sloveniji!

Okrožno državno tožilstvo je ugotovilo (tudi na podlagi izrednega inšpekcijskega nadzora in timskega sestanka CSD ter iz “obvestil” o materi, ki se s konkretnim rejništvom “strinja” (??) (in kje je oče??) in iz “obvestil” o socialni delavki), da “je osumljena kršila Zakon o socialnem varstvu, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ni pa ji mogoče očitati, da bi s tem sebi ali komu drugemu prizadejala škodo ali kršila pravice drugega”.
Ugotovili so otrokovo korist!
– KAJ PA OTROKU??!!
– Kdo se kaj oglaša v imenu otroka?
– Kdo se postavi (se sme in mora) za njega?
– Kdo je imel v tem letu pravico govoriti v njegovem imenu??
– Ali s kršenjem treh zakonov niso bile kršene NJEGOVE pravice?
– In po skoraj letu dni se še vedno čaka, da bo (kdaj že vendar?) “odločilo sodišče o zaupanju tega otroka v vzgojo in varstvo”.
– Ali s kršenjem treh zakonov res ni bila storjena nobena škoda OTROKU?
– Če bi delali po zakonih bi pa bila??
– In če je oseba (in vsi tisti, ki stojijo za njo) vse to kršila, nič pa ni storila narobe – so torej ti zakoni tako slabi, da jih je treba kršiti, če hočeš dobro delati? Drobnič in Skupnost centrov za socialno delo pravita, da imamo tako dober sistem in zakonodajo, da jo prihajajo občudovati tujci!
– Zakaj pa so torej potrebne kršitve?
Jaz pa vem, da takšno ravnanje ni osamljeno. Še več jih je.
In sploh ne opozarjam na konkretno osebo, ki je “kaj naredila”, ampak na sistem, ki se razgalja skozi lastna dejanja. Na sistem, ki “potrebuje” kršitve, da je varen in dober za otroka..?!? Je varen in dober za otroka??
Pa to bi še razumela, če bi ob prvi “potrebi” kdo od tistih, ki je zakone “moral” kršiti, OPOZORIL na svoja nujna dejanja in si prizadeval za zakonske ali sistemske spremembe…pa v več letih nisem nikoli nikjer zasledila nič takega – le izjave, da so zakoni dobri, da je sistem dober, da smo mi vsi dobri….če smo se kdaj oglasili, da ni kaj v redu, je bilo to vedno le “blatenje”.

Kakšen halo pa je zaradi Ambrusa!!!! A tam so otroci pri starših! Konkretni dveletni otrok pa ne! Nikogar nima!!! Vsi, ki se oglašamo ali delujemo v zvezi z njim, smo samo samooklicani varuhi! Brez vsake MOČI.

In če, v nasprotju z nekim drugim zakonom (dovolj je samo eden), “navaden državljan” vozi 10 KM/h prehitro (kaj šele, če vozi še “bolj prehitro”- za tri zakone) in “GA DOBIJO”, je pa pri priči kaznovan in plača… pa ni potrebno, da koga poškoduje ali kaj povzroči…
________________________________________
Če pa krši država (na primer) pred dobrimi sedmimi leti sprejeto mednarodno Konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic (ki za odločanje o vzgoji in varstvu otrok terja pravdne postopke, ki bi v opisanem primeru dvoletnega otroka prinesli verjetno drugačno ravnanje – imeti bi moral postavljenega nekoga osebno odgovornega, ki bi otroka zastopal – če mati in oče ne moreta, ne znata ali nočeta – zaradi česar je otrok moral v rejništvo), pa takšna trditev za Ustavno sodišče ne zadošča – pobudo zavrže in zavržbo utemelji, “da ni pojasnjeno na kakšen način bi ugoditev pobudi privedla do izboljšanja pravnega položaja pobudnikov, ter da gre zgolj za pavšalno zavzemanje za drugačno normativno ureditev”
Mar že samo nespoštovanje konvencije NE privede do slabšega položaja vseh, saj ruši zaupanje v državo, ki ne spoštuje lastnih pravnih norm (Ustava RS) in rejencem onemogoča postopke, ki so jim s konvencijo zagotovljeni.
V pobudi namreč ni šlo zgolj za pavšalno zavzemanje za drugačno normativno ureditev temveč za zavzemanje za ustavno normativno ureditev.
________________________________________

Bivšega varuha pa je tako skrbelo za pravno državo (da se ne sme nič narediti v nasprotju z zakoni, četudi bi komu to konkretno koristilo, ker potem to ni več pravna država) – v primeru odraslih ljudi (Strojanovih), ki gotovo lažje sami skrbijo zase in svoje pravice, kot pa otroci, ki (vsaj v večini primerov rejništva) nimajo nikogar osebno odgovornega zanje…

Tako vsaj menimo, ker verodostojnega podatka ni bilo mogoče pridobiti, saj nam je MDDSZ zapisalo, da
“ZZZDR ne določa vzpostavitve in vodenja evidence o postavljenih stalnih skrbnikih ali skrbnikih za posebni primer, kot tudi ne vzpostavitve in vodenja evidence o odvzetih roditeljskih pravicah staršev.”, ter da tudi evidence iz ZIRD zahtevanih podatkov ne vsebujejo.
“Ministrstvo tako ne vodi evidenc iz katerih bi bili razvidni podatki o namestitvi otrok v rejniško družino in ob enem o imenovanju skrbnika za posebni” (nismo spraševali po skrbnikih za posebni primer temveč o stalnih skrbnikih) “primer tem otrokom ali odvzemu roditeljske pravice staršem teh otrok. Ne glede na navedeno pa je ministrstvo tudi vpogledalo tudi v informacijski sistem – sklop rejništvo ter ugotovilo, da se zahtevani podatki v sistemu tudi številčno (med statističnimi izpisi) ne vodijo. Glede na navedeno številčnih podatkov o rejencih, ki imajo na dan 20. 12. 2006 določene stalne ter kolizijske zastopnike ter o starših otrok, nameščenih v rejniško družino, ki jim je bila do tega dne s pravnomočno sodbo odvzeta roditeljska pravica, ni mogoče posredovati, saj s tem podatkom zavezanec ne razpolaga.”

Toliko o odličnem informacijskem sistemu v rejništvu (seveda pa imamo še več podobnih odgovorov na zahteve po drugih podatkih), ki ga k nam v Slovenijo hodijo občudovati iz tujine!!!