Sama mislim, da je zelo narobe, da smo taki samo pred ekranom, ker pride cas, ko ugotovimo, da smo iskrenosti sposobni samo z računalnikom… To kaže na nestabilno osebnost, ki ne zaupa preveč vase… zakaj bi se bali kako bo okolica odreagirala na vsako našo besedo in vsako naše dejanje? Sej je res, za nekaj takega moramo biti močni, ampak moč črpamo iz svoje samozavesti in iz našega počutja…. Bolj kot smo samozavestni, bolj kot se imamo radi, manj se oziramo na to, kaj bo rekla okolica, če bomo živeli življenje na svoj način in to tudi odkrito pokazali… zakaj bi se skrivali? Konec koncev je to tudi del vzrokov za vse probleme, ki jih v življenju imamo. Prepričana sem, da če bi bili vsi iskreni in svetu kazali naš pravi obraz, polovice vprašanj na tem forumu, z razno raznimi problemi, ne bi bilo. Delajte na tem, tukaj se skriva velikanska sreča! Naj vas ne bo strah da boste izgubili prijaltelje, če snamete kakšno masko… Da boste izgubili naklonjenost ljudi…. Ne pozabite, da so ljudje naklonjeni vaši maski, če jo nosite, in ne vam! Kakšen pomen imajo potemtakem sploh prijatelji, če so naklonjenju nečemu kar niste?

Ko izklopite računalnik pojdite k svojim najdražjim in se z njimi pogovarjajte tako kot bi govorili na forumu… Bodite sposobni tega v resničnem življenju, to zares šteje!
Pa veliko uspeha vsem!!

P.S.: to velja tudi za vaju, Matjaž in Renja!!!

Po vsem, kar ste tule napisali, tudi jaz bolje vidim vsaj to: da še malo nisem edini s podobnimi problemi (odnos do sebe – tu se vse začne in konča). Mislim, da se da te nasvete v glavnem stisniti v en receptek, po zapisu silno preprost, a dobro razumem, če je za koga neskončno zamotan:

RABIŠ MALO KORAJŽE!

Še jaz pristavim svoj lonček, čeprav me vedno zmoti, če se pobudnik teme ne oglasi več…. Tokrat ne bom nič pisala o sebi in bom kratka.
Tvoj opis je tako nenavadno podoben besedam Matjaža, katerega sem spoznala lani. Iste težave, isti problemi…in “ponujala” sem mu le prijateljstvo, neobremenjeno z njegovo preteklostjo, saj sva se spoznala čisto na novo. Pa… ni imel nikoli, ampak res nikoli časa, ni napisal več e-mail-a, ni odgovarjal na mobitel, ni napisal niti sms-ja…., pa mi je vedno zatrdil, kako super se razumeva, da si je želel takšno osebo spoznati, … Jaz pa nisem vsiljivka, pustila sem mu čas….in danes seveda nimava več stikov, z grenkim priokusom, po mojem čisto po nepotrebnem….. Torej: za svoje ljudi si moramo vedno vzeti čas, pa če je to le neosebni sms, v katerem se nekako opravičiš za svoj neodziv.
In za popivanje ali zapijanje, kakorkoli že hočeš: verjemi, čisto vsak stanovalec naše dežele bi pri sebi zlahka našel razlog ali celo cel kup njih za to početje, ampak to ni to!
Oglasi se še kaj.
Lepo pozdravljeni!