kriza
Kako lepo, da se lahko tako izpovem brez strahu pred očitki in posmehi.
Poročena sem že 25 let, 2 že odrasla otroka in živim v zakonski zvezi z nekom, ki je bil nekoč moj mož.
Nekoč sem bila mlada, lepa, prijazna, simpatična, vesela…..in sem čakala na princa svojih sanj. Ker pa je začela moja mama pritiskat name, da bom ostala stara teta in ker sem se, ne vem zakaj, tega zbala, sem pograbila prvega, ki je prišel mimo. Tako sem se poročila s kmetom na oslu. Nekaj let sem upala, da se bo spremenil, da ga bom spet vzljubila _ moja ljubezen se je ohladila še pred poroko, on pa pravi, da me ima še vedno rad. In v čem je problem. Ne raste skupaj z mano, se ne prilagaja, jaz sem se do pred par leti, pa mi je počilo, zavestno se ne razvija, si ne širi obzorja, nazaduje, ne da nič na zunanjost. Je pač tak tip ne. Kaj pa to, da pri sexu, saj gre samo za sex, se sprazne, obrne in zaspi. O romantiki ve toliko kot jaz o Nasi. Jaz pa si želim prijazne besede, toplega objema, občutka varnosti…..Razneslo me bo od ljubezni, ki je nimam komu dati, vedno bolj postajam nemirna in sem prepričana, da če bi mi kakšen “princ” prekrižal pot,………mislim, da ne bi imela občutka krivde.
Hvala, ker bereš te vrstice in vedi, da mi je lažje
Skitnica,
25 let je dolga doba, nihče ti ne bo ničesar očita in ne bo se ti posmehoval. KOt velikorat povem,
ne bomo se obremenjevali s tistim kar smo naredili, temveč s tistim, česar nismo. Kot sem rekel 25 let je dolga doba, vendar ne tako dolga, da ne bi mogla izkoristiti še kakšen trenutek, pa čeprav jutri umreš izkoristi ta trenutek za tisto kar si želiš in čutiš.
Disraeli je napisal:
Rojeni smo za ljubezen. To je začetek življenja in njegov edini konec.
IN ker sva že pri ljubezni, naj napišem še to kar je rekel Summer:
ČLOVEK DELA NAPAKE – TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. VENDAR NIKOLI NISI RAVNAL NAROBE, ČE SI LJUBIL.
Naj te zadnja misel vodi v tisto kar še misliš storiti in to stori skupaj s to mislijo.
Primož
Uf, kar misliti sta mi dala. Jaz imam 2 majhna otroka in 11 let zveze, pa že dolgo nisem zadovoljna s svojimi občutki in pomisleki. Razmišljam ali naj se delam kot da je vse v redu in furam dalje ali pa ustavim vlak in izstopim.
Skitnica, eno nama je obema jasno, spremenili se ne bodo nikoli, kar naenkrat jih ne bomo spet vzljubili, za vsako ceno vztrajati ja ali ne? Kaj boš storila ti, jaz sem še vedno zelo neodločena ali pa še v fazi, ko se mi revež smili, ker mu nočem v hipu podreti vse za kar on misli da je krasno.
Drži se, mislim nate.
Zakaj mu ne povesti, da si narobe predstavlja, da vama ni krasno, zakaj dovolita, da živi v iluzijah. Drugače je če sta mu to povedali in dopovedovali nonstop, pa se ni spremenil, ali sploh nič ukrenil, potem je zadeva zelo jasna. ne moreš pa kriviti samo eno stran, če ničesar ne poveš, se pravi nič ne narediš, da ne bi on tega RAZUMEL.
Pozdravljena,
ko sem prebrala tvoje pisanje, se vidim kar podobno tebi. No tako kot si napisala mislim tudi jaz, naši možje se ne bodo spremenili, ker jim je najbrž tako uredu, kaj pa me? Jaz sem se odločila ostala bom v zakonu, poskušala kaj spremenit (bojim se da uspeha ne bo), puške pa ne bom vrgla v koruzo. Mogoče bi si morale dajat pa medsebojne nasvete, saj kar čutim da smo istih let, poročene tudi okoli 25 let, naši otroci so tud že odrasli, tudi če še nepreskrbljeni ( s tem mislim da še študirajo) No oglasi se še kaj, rada bi poklepetala s tabo.
Če si tako polna ljubezni jo daj možu. Boš videla kako se bo razcvetel in “popravil”. Kaj miliš, da ne čuti, da ga preziraš in se mu posmehuješ? Vedno mu daješ občutek, da ti ni dorasel . In moža lahko vidiš z dveh strani – z dobre in slabe. Sem tudi tvojih let in povem ti, da malo zdrave pameti ne škodi. Veš kakšni “princi” so pri naših letih? Ločenci s kupom otrok, ki jih vzdržujejo in imajo obveznosti do njih in žene, samski mamini sinčki, impotentni, takšni ,ki se bojijo zveze in razni mačoti, ki naskakujejo vse kar nosi krilo…potem so še ločeni alkoholiki, deloholiki, razdiralci zakonov…Uh izbira je res velika! Raje svojega malo “poštimaj” mislim, da bi se pošteno razveselil tvoje pozornosti.
Jaz sem mu povedala, da v tej zvezi nisem srečna in da ne vem če mi sploh odgovarja, da bi se šla naprej kvazi družinsko življenje, ker mi na tak način kot je bilo do sedaj sploh ni do tega. On pa: se mi je zdelo da te nekaj daje, to je tipična kriza žensk po 35 letu upam da te ne bo predolgo držalo, ker jaz tega ne bom dolgo prenašal.
Torej: spet je zadevo tako obrnil: da je on tisti, ki mora nekaj prenašati, jaz imam pa “LE” prehodno krizo.
Sploh se mi ne da razlagati, ampak kot bi rekla moja prijateljica: samo še vprašanje časa je pa ti bo počilo, takrat ko ti bo film počil upam da ne bom kje v bližini, ker ne bo lepo.
Pogovor je najboljši recept za vse tegobe zakonskega življenja. Ko se spoveš je veliko lažje. Druga pa je če se da pogovarjati. Kar doživljam jaz. Mož se sploh noče pogovarjati o najinih problemih. Jaz začnem on pa nič pol me že tako razkuri da se enostavno skoraj že začnem dret. Na koncu pa sem vedno jaz kriva ker se ne znam normalno pogovarjat. Skitnica in Tepka poskusita se pogovorit o tem kaj vama leži na srcu, če seveda gre.
Pa veliko sreče!
Mini
Kako te razumem Minka, tudi meni se meša od tega.
Ničkolikrat sem že začela pogovor, mu povedala svoje
občutke….on pa nič, potem začneš govort bolj na glas,
v upanju, da te bo potem mogoče slišal, potem, pa sploh
utihne in te obravnava kot najslabšega človeka, ker po
njegovem vpiješ.
In potem lepega dne utihneš, ker v vsakem primeru naletiš
na zid in se samo še sprasuješ s kom sploh živiš, ker se ne
poznaš več.
Težko je to in zase mislim, da ne bom več dolgo zdržala.
Problem so sami otroci in kam iti z njimi?!
Pozdravljena skitnica..na žalost si napako naredila že takrat,ko si pohitela v ljubezen z nekom do katerega nisi čutila prave ljubezni, pa to sedaj veš tudi sama. Njemu so se mogoče s teboj odprla nebesa,ko si mu dala svojo ljubezen, ti si mogoče upala da bo postal kaj drugačen..čeprav sama veš da ne moreš nikogar,pa naj si bo to moški ali ženska spremeniti tako kot bi bilo tebi všeč..za ljubezen se lahko samo trudimo biti drugačni oziroma se skušamo prilagajati drug drugemu..ne zdi se mi pa prav da bi od nekoga zahtevali,da bi zaradi nas postal drugačen,mogoče drug človek..vsi smo kakršni smo, nekateri na žalost ostajajo vedno na istem nivoju,drugi rastemo tudi v osebnosti. Verjamem da ti ni lahko ker čutiš v sebi velko ljubezni ki bi jo lahko nekomu dala in da je veliko stvari za katere si ostala mogoče prikrajšana..če misliš da svoje ljubezni ne moreš deliti s nekom ki ti je bil nekoč mož potem se mi zdi da boš prizadela manj ljudi,če najdeš svojo srečo in nekoga ob katerem boš rada delila sebe,svojo ljubezen in življenje..po mojem boš imela več od tega kot če vztrajaš v nečem kar ti je v prisilo,ker to občuti tvoj mož pa verjetno tudi otroci…kljub vsemu pa si že na samem začetku naredila napako ti sama.
Želim ti da bi sprejela odločitev ki je prava in našla tisto po čemer hrepeniš…pa lep pozdrav
Pozdravljena skitnica..na žalost si napako naredila že takrat,ko si pohitela v ljubezen z nekom do katerega nisi čutila prave ljubezni, pa to sedaj veš tudi sama. Njemu so se mogoče s teboj odprla nebesa,ko si mu dala svojo ljubezen, ti si mogoče upala da bo postal kaj drugačen..čeprav sama veš da ne moreš nikogar,pa naj si bo to moški ali ženska spremeniti tako kot bi bilo tebi všeč..za ljubezen se lahko samo trudimo biti drugačni oziroma se skušamo prilagajati drug drugemu..ne zdi se mi pa prav da bi od nekoga zahtevali,da bi zaradi nas postal drugačen,mogoče drug človek..vsi smo kakršni smo, nekateri na žalost ostajajo vedno na istem nivoju,drugi rastemo tudi v osebnosti. Verjamem da ti ni lahko ker čutiš v sebi velko ljubezni ki bi jo lahko nekomu dala in da je veliko stvari za katere si ostala mogoče prikrajšana..če misliš da svoje ljubezni ne moreš deliti s nekom ki ti je bil nekoč mož potem se mi zdi da boš prizadela manj ljudi,če najdeš svojo srečo in nekoga ob katerem boš rada delila sebe,svojo ljubezen in življenje..po mojem boš imela več od tega kot če vztrajaš v nečem kar ti je v prisilo,ker to občuti tvoj mož pa verjetno tudi otroci…kljub vsemu pa si že na samem začetku naredila napako ti sama.
Želim ti da bi sprejela odločitev ki je prava in našla tisto po čemer hrepeniš…pa lep pozdrav
Skitnica,
praviš da te je postalo strah. Od kod to? To ima globok pomen. Morda kdaj drugič več o tem.
Iz tega strahu si sprejela moškega in se odločila za skupno pot. Ti si storila to! Želela si zase dobro. Torej si se odločila za partnerja, s katerim bi v prihodnjosti skupaj rasla. In sta. 25 let. Čestitam. Sedaj se je nekaj spremenilo, sprostilo ali premaknilo.
Mimogrede še to; od otroštva naša podzavest oblikuje podobo, ki nas vodi v iskanju idealnega partnerja. Od tod tudi razlaga, da veliko ločenih ponovno sklene partnerstvo z osebo, ki ima podobne lastnosti kakor prejšnja in spiralni ples se nadaljuje.
Raduj se ljubezni v sebi in jo razdajaj. Bogato boš žela. Ljubiti pomeni sprejemati ljudi take kot so. Ne vem pa če si bila ti pri materi sprejeta taka kot si, sicer te nebi silila v nekaj. Vse bolj se mi zdi, da je to siljenje sedaj izbruhnilo z vso močjo. Podzavest te vodi, da mora biti tvoj mož tak kot…
Bogata si, ker čutiš v sebi ljubezen. Morda te bega to, da bi rada to ljubezen delila, pa ne najdeš načina. Povej mu. Po dolgih letih bo to spet prvič. Lahko da bo tudi on zbegan. Ne obupaj. Samo verjemi v to, da smeš biti tudi ti srečna in nekega dne se bo obrnilo. Tako boš okrepila zavest in podzavest tine bo več križla načrtov.
LP
Žena
Drage žene v krizi,
življenje nas vsak dan postavlja pred nove izzive. Kako modro ravnamo je odvisno od nas. Ne pričakujte, da bodo možje izponili tisto, česar mu niste povedale. Ne mislite, da je to logično in bi moral on to vedeti. Ker ste tako mislile, ste postale tiho (užaljene). Tudi če bi želele sedaj povedati svoje želje, ste se tega odvadile in vam je težko spet začeti. Ko boste možu spet povedale svoje želje, takrat se boste začele zavedati sebe. To so čustva, ki so bila lahko nekaj časa odrinjena (otroci, kariera,..)
Imejte se rade, govorite o sebi, o svojih željah. Izžarevajte svojo ženskost. Ponudite priložnost tudi njim.
Ta forum jemljem kakor klepet s prijatelji, kjer mi nihče ničesar ne vsiljuje, lahko dobim le idejo za svojo rast.
LP
Žena