Povejte mi dekleta, če vas tudi možje kar naprej predvsem pred drugimi kritizirajo, da ne znate vodit gospodinjstva, da ni kuhano, da so cunje nezlikane, da je nepospravljeno.Meni včasih ne znese (moj argument je tudi da to samo moja naloga).Pa da ne bo pomote, sem izvrstna kuharica.

Kar otrok zna ga tako ali tako naučijo samo drugi, jaz imam bore malo poleg.

Če ste deležne takšnih zbadljivk veste, kako hudo je včasih. Kako to boli. Kako se odzovete na zmerljivke, grde besede.

Mene potrejo, me zatrejo. Odvzamejo identiteto. Sploh sedaj, ko sem stanovanjsko, denarno odvnisna od moža. Naredit pa ne morem nič. Pogovor ne pomaga.

Predvsem pa, moški, zakaj to počnete?

Uf, tega pa jaz ne bi dolgo poslušala. Se imam preveč rada!

Res, da živim v domu, ki sva ga ustvarila oba z možem in sva tudi oba zaposlena, torej o kakšni finančni odvisnosti od partnerja ne morem govoriti.

Veliko časa preživimo zunaj in (tudi zato) naše stanovanje ni primerno za objavo v reviji tipa “Naš dom” – torej ni spolirano, po kotih se občasno sprehajajo pajki, oken se usmilim bolj redko, v glavnem skrbimo za čistočo kuhinje in kopalnice ter redno čistimo/sesamo tla. Kuham največkrat jaz, nakupujemo v glavnem skupaj, za perilo pa poskrbim – spet – največkrat jaz.

Skrbim pa za to, da v gospodinjstvu ne delam le jaz- ker pač tudi nisem edini član tega gospodinjstva. In me tudi ne moti, če je knjižni regal spet poln prahu.

Ah, pa kaj – zunaj je pa lepo vreme in mi gremo na Katarino…Ali pa se igramo z Lego kockami in drugo jutro prestopamo gradove, ker jih je bilo zvečer škoda podreti…Okna se umazana zmrdujejo, ker jaz že dva dni prebiarm za umret dobro knjigo – pa kaj, če koga moti, mu lahko pokažem, kje so krpe in čistilo…

Če imaš majhnega otroka, je čas, namenjen gospodinjstvu, še bolj skopo odmerjen. Otrok te potrebuje zdaj, prah pa lahko počaka, kajne? Ne pusti si odvzeti užitka ob opazovanju njegovega odraščanja!!

Nekaj je sicer tudi v organizaciji in hitrosti. Razmisli npr., kakšna dela v gospodinjstvu opraviš dnevno, tedensko, mesečno in jih razvrsti časovno in po prioritetah. Meni, tefaj popolnoma neizkušeni gospodinji je bila nekaj časa v pomoč knjiga z nasveti “ABC gospodinjstva”.

Takrat sem tudi sklenila, da ne bom suženj svojega doma. Le zakaj? Je bila kdaj kakšna gospodinja že nagrajena z NObelovo nagrado, ker je vestno skrbela za svoj do nule spolirani domek?
Ali pa taka ženska res nima drugih interesov in potreb v življenju?
Jaz jih imam veliko in mi časa vedno kronično primanjkuje…

Namesto da bi kot moja mati nedeljske večere preživljala z likalnikom in Marjanom Kraljem (mir njegovi duši) večinoma kupujem stvari, ki se lepo obešene krasno posušijo in nato le zložijo v omaro. Pomivalni stroj je krasna zadeva, moža in hči pa sem izobrazila v toliko, da ga znata celo uporabljati. Pri pralnem stroju se malo zaplete, ker je “tam čist preveč tipk” (mož), navadno pa ga nastavim tako, da dela, ko mi spimo. In potem nekdo zjutraj perilo obesi in zvečer pobere, pa je.
S sesalnikom operira mož, s krpami za tla hči, trudim pa se biti toliko “hitlerjanska” da tulim nad njima, naj pospravita vsak svoje stvari…

Nikakor pa bremena za opravljanje vseh del ne smeš prevzeti nase. To bi bilo preveč narobe!
V kolikor tvoj mož meni, da ima doma prvovrstni čistilni servis, kuharico, ženo, ljubico in mater svojega otroka obenem – ne pa veš samozavestne ženske, v katero se je zaljubil – naj ti za vse našteto začne plačevati po tarifi, kot velja za take storitve.

Menim pa, da so korenine njegovega nezadovoljstva (in tvojega bridkega razočaranja) kje drugje.
Verjetno bi s pogovorom odkrila, kaj vaju sploh tare. Si se sposobna pripraviti na ta pogovor?

Na odnos, kot ga imata zdaj, ne smeš pristati. Sploh ne zaradi ljubega miru – in “ker pač nimaš kam iti”. Si sama na celem svetu?
Nisi možev služabnik in on ni tvoj gospodar. Zahtevaš lahko, da ceni tvoje delo doma in ti izkazuje potrebno spoštovanje.

Ti pa- glavo pokonci in malo bolj samozavestno. Ne pusti se teptati, ampak udari nazaj – H.Fordu vedno uspe, pa ima okoli sebe več močno oboroženih sovražnikov, kot si lahko misliš :))))

Lp,Ali

Kot ponavadi nimam k Alijinemu postu česa pripomniti. Morda le drobno opombico: vsekakor je težje karkoli reči ali poskusiti, če si denarno odvisna od moža. Držim pesti, da bi se to kmalu spremenilo.

Če tvoj mož te zadeve rešuje pred drugimi, pomeni da ni zadosti dedca, da bi rešil svoj problem s tabo na samem, med štirimi očmi. Tako pa potrebuje neme pomočnike, ki že samo s svojo prisotnostjo poskrbijo, da se ti ne boš branila, torej je on že vnaprej zmagovalec vajinega dvoboja. Do skrajnosti bedno in strahopetno.

To je prva polovica. Druga pa je, zakaj je temu tako. Morda se pa s tabo enostavno ne da pogovoriti, zato se poslužuje še te, zadnje možnosti? Ne poznam vajinega življenja, ampak velika verjetnost je, da zadeva ni čisto črno bela, kot jo prikazuješ ti. Najprej se vsedi in razmisli, kaj počneš zares. Ali si aktivni član družine, ali zgolj povšterček, ki ga človek nekam odloži in potem tam v kotu čemi ter tarna nad svojo usodo. Če si prepričana, da delaš zadeve v okviru normale, potem pa ukreni nekaj. Ko bo v družbi spet briljiral in kazal svojo premoč, preprosto vstani in odidi. Ne moreš si misliti, kako majhni postanejo taki slamnati velikani, če jim nekdo pred pričami z eno samo gesto razblini vso njihovo veličino.

Ampak jaz vseeno mislim da tole ni črnobeli film. Že samo tvoj stavek: “Moški, zakaj to počnete” kaže na to, da neke stvari nimaš popolnoma razčiščene. MOŠKI tega namreč NE POČNEJO……..

Situacija gotovo ni brezizhodna. Menim, da že to, da razmišljaš in pišeš o tem, kaže na to , da iščeš rešitev. Kjer je pa volja, je tudi moč. Vsekakor pa bi si jaz na tvojem mestu najprej poskusila izboljšati finančno situacijo. Držim pesti zate. LP, Sabina.

Mogoče bi se pa lahko drugače lotila problema;npr.da si dobiš kakšno pomoč,če sama ne zmoreš vsega; daš kam zlikat perilo,najameš študentko,da ti pride enkrat tedensko pospravljat za 2 uri,…
Kar se denarja tiče;mogoče bi si lahko uredila tako,da bi otroški dodatek prihajal na tvoj račun (saj ni veliko,ampak nekaj malega pa že),ali pa,da ob ugodnem trenutku prosiš moža,da ti naredi trajnik s svojega na tvoj tekoči račun.Nekaj svojega denarja moraš imeti!Obstajajo pa tudi službe,ki jih opravljaš doma.

Pozdavljena,
Sam delam cel dan in večji del dela v gospodinjstvu naredi moja prečudovita družica. Če pa le morem ji pri tem pomagam. Tudi, če kaj ni narejeno se zaradi tega ne bo svet podrl.
Za tvojega gospoda pa to naj se česa nauči ( če ga tega ni naučali mati …) in ti priskoči na pomoč. Ali živimo v patriarhatu ? To pa da si od njega odvisna pa toliko – kar sta skupaj ustvarila je skupno in samo njegovo. Se pravi plača je vajina. Ne se pustiti. Nisi njegova sužnja.
če mu pa kaj ni prav naj gre k MAMI naj mu skuha in ga opere. Kot kaže imaš še enega otoka.
Korajžno !!!!
lp

Hja, očitno je danes tako, da si ljudje s srednješolsko izobrazbo najlažje privoščijo študentke za zlikat. Halooo! A študiramo zato, da bomo okrog lahko likali. Študentje naj študirajo, ne pa likajo, da bodo čim prej lahko delali kaj takega, kar zahteva njihova znanstvena panoga.

Hja, kar zaboli me, ko mi kolegica, s katero sva gulili srednješolske klopi in je od mene vedno plonkala, reče, da za taka dela najema študente. Sama pa z univerzitetno izobrazbo po službi do dveh ponoči delam, ker si pač kuhinjskih pomočnic ne morem privoščiti… Pozor: tudi boljša polovica je (verjetno) žal visoko izobražena.

tole je pa za tanjo

cena dela (višina plače) se oblikuje na trgu, kar pomeni, če je določenega kadra več kolikor je za njih dela, cena takemu kadru pade. Temu se reče konkurenca in velja za vse stopnje izobrazbe brez izjeme. Predpisane so samo minimalne plače, kar pa ne pomeni, da nekdo z nižjo izobrazbo ne more imeti višje plače kot nekdo z višjo.

Po mojem je veliko odvisno od tega, v kakšno vlogo se postaviš, kaj imaš za cilj: če se tebi zdi, da MORAŠ biti 100%, boš pred vsako njegovo zbadljivko pokleknila, pogledala v tla, samo sebe krivila, da nisi naredila tako, kot bi “morala”. Vzemi stvar drugače: ko pride dedec domov, ga sprejmi na vratih s širokim nasmeškom in reči: veš, tukaj je prava bomba, vse razmetano, nič skuhano, sem po službi skočila še malo v shopping, greva raje kar ven nekaj pojest. In kaj mu potem še preostane? Se mi zdi, da me vse potrebujemo malo poguma za te reči – moški se ti nikoli ne bo začel opravičevati, če prideš domov in je na mizi še vse od zajtrka, on pa je recimo imel prost dan. In moramo se vzgajati, same sebe, da se ne bomo nenehno počutile krive… potem pa pride seveda na vrsto poglavje o delitvi dela- in o gospodinjskih pomočnicah…

Kunigunda, čisto konkretno, kakšne vrste službe se opravljajo doma? Kako jih dobiti? LP, Mateja.

tANJA!
Dejstvo je, da sem sama morala celati skozi cel študij. Saj bi šlo s starševsko plačo, ki niti ni bila tako majhna, a bi se vsi štirje morali odpovedati marsičemu. Tako pa sem jaz tudi zaslužila in tega denarja nisem porabila za žur ali potovanja ampak za ustvarjanje družinice in plačilo sprotnih stroškov.

Srečno!

Mislim, da vajin odnos ni v najboljšem stanju in se boš morala potruditi ga izboljšati, kljub temu, da možu ni do do tega.Zaradi tega prihaja pri vama do zbadljivk in celo do grdih besed.Gospodinjstvo pa je pač ena stvar, pri kateri se da največ najti in dvomim, da je pri ostalih stvareh vse OK.Me prav zanima, če je tvoj mož kdaj kritiziral gospodinjstvo svoje mame?Kot je že nekdo zgoraj napisal “moški tega ne počnemo”.V današnjih časih ni več časa deliti vrste dela na moška in ženska.Moški pomagamo tudi pri gospodinjskih delih.Nemalokrat sesam, pomivam posodo (no sedaj imava pom. stroj), obešam perilo itd., pa je žena že skoraj eno leto doma, imava pa tudi 5 mesecev staro punčko, tako, da “ženskih” del nikoli ne zmanjka.Ko pa pridem iz službe domov sem pa vesel, da je ženi uspelo sploh kaj skuhati.Torej, mož ti bo moral povedati kaj ga resnično moti v vajinem odnosu, morda je kaj v ozadju, saj se morda kmalu ne boš več niti prav obrnila.

Odvisno od izobrazbe;če delaš honorarno in delo ni specifično vezano na določeno lokacijo,ga lahko opravljaš tudi doma.
Lahko tipkaš,kuvertiraš,likaš,paziš otroke,delaš za kakšne manjše firme,ki se ukvarjajo s proizvodnjo (sestavljaš) ,če se ti zdi vredno malo potruditi,se lahko marsikaj naučiš in delaš z računalnikom….

Dela je veliko,kdor si ga želi,ga lahko vedno dobi (npr.S.oglasnik,www.zaposlitev.net,www.svetlakariera.com,…)!

Me veseli, da na take poste odgovarjajo tudi moški. Zato, da slišimo tudi njihovo mnenje. Ne, res niso vsi taki. In pljunila bom v lastno skledo, ko bom rekla, da so tudi ženske take.
V času porodniške se mi je (sploh v začetku) večkrat zdelo, da ne bom nikoli uspela nič narediti, ko imam pa toliko dela z otrokom in sama s sabo. Pa je vseeno šlo. Merila glede čistoče in urejenosti stanovanja sem spustila na minimum, dostikrat sem se raje sprehajala po svežem zraku. Tako se je zgodilo, da je prišel mož iz službe, skuhal kosilo in potem prišel po naju s sinom, ker sva zabluzila nekje na drugem koncu mesta, in bila preveč utrujena, da bi šla peš domov. Jaz bi rekla, da je to posledica vzgoje od doma in stvar značaja. V gospodinjstvu živi cela družina, torej mora vsak prispevati svoj delež tudi pri pospravljanju. Poznam ženske, ki živijo z moškimi, ki znajo delati vse, torej kuhati, likati, prati itd., pa to ne delajo, ker jim ni treba. Ker so jih ženske razvadile. Nekatere to vlogo potem mirno sprejmejo za celo življenje, nekatere pa ščasoma ugotovijo, da nimajo nič časa zase in jim lepega dne prekipi.
Težko je, če si finančno odvisen od partnerja, vendar mislim, da nas ni tako malo, ki smo odvisni, pa čeprav hodimo v službo. To pa ne sme biti razlog za podrejanje, saj vendar vsak prispeva kar more. V dobrem in slabem so nam rekli.
Nič nisi napisala, kako je bilo v času pred otrokom. Si jih tudi non-stop poslušala? Praviš, da pogovor ne pomaga. Poskusi tako, da se pomiriš sama pri sebi, in ko sta sama, začni pogovor. Trudi se držati neke niti, brez sramu mu razloži svoje občutke in če te ima rad, te bo poslušal, razumel in poskušal pomagati. Če te bo zavrnil, imata verjetno globji problem.
Vso srečo!

Se podpišem pod Romanov post in še enkrat dodajam: moški tega ne počnejo!

lp
mačkon

HOJLA!

Mene moj nikoli ne kritizira v javnosti. Nikoli. Saj drugi to počnejo, a on le modro molči in pravi: Če kritiziram njo, potem kritiziram sebe, ker sem si jo sam izbral in vem kakšna je. Ker sebe ne želim kritizirati, pač nje ne bom.

OK saj se kdaj spičva ko kaj ni narejeno, a doma nikoli v javnosti. Ponavadi je to ko pride domov z popoldanske pa v koritu najde še posodo od kosila, ki ni spravljena v omare. Ok saj ima prav, jaz se potepam celo popoldne, ali preležim pred tv, on pa je celo dopoldne kuhal in potem najde stanovanje v istem stanju kot ga je pustil. Ni fer a pač včasih se mi ne da. Pa pridejo tudi obratne situacije.

Drugače pa imava lepo razdeljeno delo. On kuha in sesa in pometa, jaz perem in likam in pomivam posodo (nimava pomivalnega stroja). Pospravljava pa skupaj ali kdor pač vidi kakšno stvar da je umazana.

Torej je razdeljeno in vse poštimano. Res pa nimava stanovanja za na raztavo, ker so dnevi prelepi, da bi vsak teden pomivala potleh in generalno čistila stanovanje.

Torej moški počnejo marsikaj. Važno je le, da se že prvi dan začne skupinsko delo in potem bo šlo. Če pa začne en prvi dan drugega razvajat in vse naredi sam, potem bo vedno tako!

LP
T

Res se zamisli nad rekom *moski tega ne pocnemo*. To pomeni, da je tvoj moski drugacen od drugih. S svojim nacinom terorja bo kmalu izgubil prijatelje in obiskovalce.In potem lahko namesto ponizevanja pred drugimi sledijo udarci. Ne cakaj na bolje, ker tega ne bo.Osamosvoji se in postavi na svoje noge. Poisci si sluzbo zunaj doma in poskrbi za primerno varstvo otroka, nato pa isci naprej primerno najemnisko stanovanje in vlozi tozbo za locitev.Odloci se zdaj in misli na otroka, da ne bo v takem zakonu nosil posledic celo zivljenje.
Alenka