Kredit za stanovanje
Drzi. SSRS ti bo dal posojilo, katerega obrok ne bo presegel 1/3 place. To pomeni na 10 let malo cez 5 milijonov, vsekakor pa (zal) 15 milijonov premalo za normalno druzinsko stanovanje v okolici Ljubljane.
Kratek in krut odgovor: pozabi.
Kriva sta Kopac in Simciceva. Zal casa ne mores zavrteti za 10 let nazaj, lahko pa ne volis za njiju in njune stranke.
Tomaz
hipotekarni kredit pri sparkasse – pa dobis mogoce malo vec. ampak vedi, hipotekarni kredit zelo preplacas in se paziti moras na obroke… sicer ostanes lahko brez stanovanja.
Pocasi Malci. Objavili so stevilo zainteresiranih kupcev, ne pa razporeditve povprasevanja (katera stanovanja si ljudje zelijo kupiti). Ne bi bil presenecen, ce bi bilo vse povprasevanje koncentirano okoli nekaj deset stanovanj. Razporeditev povprasevanja bo objavljena jutri popoldne na spletni strani SSRS.
SSRS je s tem razpisom zgresil svojo primarno funkcijo. Z davkoplacevalskim denarjem dejansko financira visji srednji sloj (beri: ljudi, ki si lahko privoscijo za 40 m2 veliko stanovanje placati 18 milijonov). Vsak, ki je vsaj z eno nogo na trdnih tleh razume, da tisti, ki je imel 18 milijonov tudi prej ni imel ravno resnicnega stanovanjskega problema, saj se je dalo in se da za ta denar kupiti starejsa stanovanja. SSRS financira ljudi, ki si zelijo luksuz oziroma zgolj pristavlja svoj loncek na prevreti trg, in ne tistih povprecnih drzavljanov, ki jim je problem zbrati 8 – 10 milijonov.
p.s.
In ne, nisem nor, da bi kupoval kockice cementa po taksni ceni v neki Ljubljani. Najverjetneje bom namesto tega investiral v stanovanje v Munchnu in ga oddajal, z najemnino pa zivel, kjerkoli ze bom.
Za vsak primer bom prihranke spremenil iz tolarjev v kaksno zanesljivejso valuto, da bi se izognil morebitnim drzavnim intervencijam.
Bozja previdnost. Sedanje dogajanje na stanovanjskem trgu je norost, ki je mozna zgolj zaradi birokratske zakonodaje in mocne regulacije trga s strani drzave; glavna botra lobijev pa sta Simciceva in Kopac. Vprasanje je, ce bodo njuni nasledniki imeli zelodec naprej igrati to nagravzno zajedalsko igro.
Tomaz
Tomaž sploh te ne razumem, s čim država financira samo višji srednji sloj kot praviš.
Edino kar država financira je tista 13 premija vsako leto (ki pa jo primakne vsem ki varčujejo v NVS, in ne samo tistim ki stanovanje na koncu kupijo). Kar pa se tiče financiranja stanovanj pa država nima pri tem nič. Vse se zmenita kupec in izbrana banka po že vnaprej določenih pogojih. Nihče pa te v ničesar ne sili. Vzemi ali pusti.
lp
10% diskont je realiziran (vsaj deloma, podrobnosti ne poznam) z ugodnejsim financiranjem. To pa ni nic drugega kot neplacan riziko davkoplacevalcev. Privatna banka mora taksen riziko kriti. Drzava pa si lahko privosci tvegati, ker v primeru neuspeha razpisa ne propade, ampak minus pokrijejo davkoplcevalci in gre v proracunsko luknjo.
Posredno ga torej krijejo davkoplacevalci, ki prevzamejo tveganje, ugodnosti pa uzivajo kupci stanovanj v obliki direktnega popusta, ker je nekdo drug (davkoplacevalci) prevzel tveganje zanje.
Tomaz
Če ti država daje 10% popust, bodi prepričan da ga je tudi sama dobila. Država ti ne bo dala sama od sebe nič.
Jaz to razumem takole. Primer Tacenska Brod
Investitor stanovanj na Tacenski ne more prodati vseh 152 stanovanj kolikor jih je zgradil. Pojavi se država in ponudi odkup 41 stanovanj po 1300 EUR za meter. Investitor sicer uradno prodaja meter po 1800 EUR, vendar sklene dogovor z državo (da ji količinski popust) in ji proda stanovanja po 1300 EUR. Za investitorja je še vedno bolje, da stanovanja proda s popustom, kot pa da jih ima prazna. In tako država pride do stanovanj po 1300 EUR in jih po toliko tudi ponudi varčevalcem NVS.
lp
Ni cisto tako. Popolnjena je Knoblerjeva.
V Tacnu, Trzinu in Medenski so ostala neprodana stanovanja, v Dragomlju je neprodanih tricetrt, v Kopru pa polovica vseh stanovanj.
Prodana so elitna stanovanja. To zgolj potrjuje mojo tezo, da je slo za projekt za visji srednji sloj. Drzava je zgolj pristavila svoj loncek razmeram na trgu, ki jih je sama ustvarila.
Sem pa, priznam, podcenil stevilo bogatih ljudi v Sloveniji. Nisem si mislil, da je toliko kupne moci.
Ze nekajkrat sem napisal, da so trg ljudje. Mehanizem dolocanja cen je sentiment. Dokler bodo ljudje verjeli, da so stanovanja toliko vredna – bodo toliko vredna. Cene so v njihovi glavi, tako se dolocajo.
Glede na povprasevanje so bila stanovanja na Knoblerjevi prepoceni. To pa seveda nikakor ne pove nic o naravi povprasevanja. To npr. ne pomeni, da povprasevanja ne generira drzavna hiperregulacija in da so taksne cene normalne. Pomeni le, da so pod sedanjimi umetno ustvarjenimi pogoji (zakonodaja) taksne cene normalne, ker ljudje nimajo izbire – s tem je ustvarjen umeten primankljaj (npr. zazidljive zemlje) in posledica so visje cene.
Po domace – cene so previsoke. Zemlje ne manjka. Manjka dovoljenj. Ta pa izdajajo birokrati.
Lp,
Tomaz
Ups. Sorry. Napacen podatek. Toliko neprodanih stanovanj je le upostevajoc direktno prijavljene, ne pa tudi kategorije “rezervno prijavljeni”. Ce upostevamo se to, potem je neprodanih ostalo cca. 20 stanovanj.
Kot zanimivost. Najvec prijavljenih (kar 55) je za stanovanje, ki stane 35 milijonov tolarjev. V bistvu lahko SSRS mirno ukinejo, ker ne sluzi nobenemu namenu.
Tomaz