Spoštovana!
V času, kar ste objavili svoj prispevek in v vsebini številnih odzivov, ki so se zgodili v nekaj dneh, je nekaj zelo zanimivih dejstev.

Najprej je zanimivo, kako različne filme si ustvarimo ljudje ob vaši pripovedi. Eni filmi imajo povsem svoje ideje in so zelo zagreti.

Kar ste napisali, je precej nedoločeno. Iz naslova ni jasno, kaj je pri spolnem odnosu. Pravite, da pri spolnem odnosu nastopijo vaše težave, saj vam: »spolnost oz. velikost spolnega uda kar veliko pomeni. Zaenkrat imava “prijetno” spolno življenje, ampak nekoč pa imam občutek, da le to ne bo dovolj, zame.«

Kaj je vaše vprašanje?
Kaj ste mislili z »volk sit in koza cela«?
Katere so vaše potrebe v spolnosti?
In kako boste to vprašanje (oz. ta vprašanja) sporočili svojemu partnerju?
Ali bi bilo bolj jasno in konkretno formulirano vprašanje lahko tudi partnerju v večjo pomoč pri tem, da vas bo lažje razumel in razvil empatijo z vašim doživljanjem?
In kaj je vaš odgovor na vaše vprašanje?

Govorite o sebi in o svojem odnosu do svojega partnerja. V tem sta samo vidva, tudi s svojimi filmi in svojimi zgodbami, preteklimi izkušnjami, predpostavkami, prepričanji, pričakovanji… In ob tem, ko ste svoje misli razgrnili na forumu, se je usul plaz odgovorov drugih, ki predstavljajo domisleke, ugibanja in filme drugih ljudi, ko so brali vaš zapis. Vsakdo si je izbral nek svoj poudarek, svoje bistvo, ki govori več o avtorju odgovora kot pa o vas. Jasno je vsaj eno, da so vsi ti filmi nastali povsem izven vašega konteksta, izven vašega doživljanja odnosa – v nekih drugih svetovih, ki se jih je vaša zgodba tako ali drugače dotaknila.
Ob tem vidim smiselnost upoštevanja drugih, le če gre za lastne izkušnje in zgodbe, ki imajo z vašo zgodbo določeno skupno točko. Nasvete kar tako pa je nesmiselno upoštevati že zaradi jasnega dokaza iz odzivov zgoraj, kjer je očitno, kako različne filme si različni ljudje ustvarijo (in kar kaže, kako je nemogoče, da bi se lahko kar tako razumeli – oz. kaže, kako je medsebojna komunikacija zapletena in težavna zadeva).

V procesu raziskovanja medsebojnih zakonitosti so se vprašanja pokazala za veliko bolj “močno orodje” od odgovorov.

Ali vaše vprašanje morda izhaja iz razmišljanja, da se bo faza romantične zaljubljenosti končala (kar vama lahko verjetno vsi, ki nismo več v njej, zavidamo), in so vaše dileme del vaših preteklih izkušenj – kako živeti po romantični fazi?

Lep pozdrav,

Pozdravljeni!
Veliko zanimivih tem.Jaz sem se našli v marsikaterem problemu.Res je zaradi neusklajenega spolnega življenja začneš iskati napake v partnerju.To čez leta pripelje do resne krize.Ponavadi smo še premladi si ne upamo odkrito povedat,potem si pomagamo z porno filmi,nato si kupimo še kakšen pripomoček ker brez tega sploh ne gre pa še vedno nismo zadovoljni.Nazadnje ugotovimo da partnerja sploh ne rabimo in se zadovoljimo sami.Navsezadnje pa veza propade.Tako postaneta tujca ki se komaj še prenašata,kot da se nikoli nebi ljubila.Ni res prepozno sta si začela pod nos meta kaj komu paše ,to bi si morala povedat ko sta se imela rada.Ne ko se ne preneseta več.Siicer pa zadnja leta to ni bilo ljubljenje pač pa zadovoljit da je bilo majn prepirov.Vsi delamo napake ne znamo se iskreno pogovorit ko je še čas.Velikost res ni tako pomembna več je to koliko sta pripravljena se trudit drug za drugega
Skratka it na sprehod načet temo in se odkrito pogovorit ko je še čas.Drugače bosta oba trpela neglede na to kako sorodni duši sta.Jaz bi pred leti bila zelo vesela če bi mi kdo to svetoval,tako pa je šlo le še navzdol.
Sex je zelo velikega pomena v partnersvu!

Glej, če že sedaj v začetku dvomiš in nisi zadovoljna – boš kasneje vedno manj. In tako ne moreš živeti. Definitivno ne. Govorim iz življenja in ne kar nekaj kar tako.

Si pač te sorte, ki potrebuje enega dobrega tiča in bo bolje, če spokaš. Bo manj škode kot pa čez 5, 6, 10 let! Lp

Spoštovani Parafino!

Razumem, da vaša prepričanja izhajajo iz vaših osebnih izkušenj.
Dragoceno bi bilo vedeti za vaše razloge, za vas osebno pa morda tudi za vaš osebni prispevek.
V odnosu sta vedno dva in nikoli ne moremo razlogov obesiti samo na eno stran.
Je pa tudi vsak odnos zgodba zase. In je nemogoče deliti splošne nasvete. Če imamo sami neko izkušnjo, to ni nujno, da velja tudi za druge.
Zato je vaš nasvet lahko namenjen samo vam, za vse druge pa velja, da se vsi odločamo in izbiramo sami. Ker tudi sami prevzemamo odgovornosti za svoje odločitve.

Lep pozdrav,

Dober dan,

z punco svs skupaj že 5 let.ona je stara 22 let, jaz pa 24 let.Problem, ki nastane pa je ta, da je na začetku bilo v spolnosti dosti bolj pestro.Če primerjam je prej ji bilo dosti več krat imeti spolne odnose,če sem jo poljubljal je bila takoj vzburjena in vlažna.Zdaj pa jo lahko nevem kak poljubljam pa požam pa vse pa se sploh ne vzburi.

Zanima me, če sem jaz kaj kriv? ji je minila želja do mene?

Pa sva se pogovorila pa je rekla, da je vse ok samo da je malo živčna.
Sam ne moreš ti bit dve leti vskaič ko bi rad imel spolni odnos bit živčen.Pa vsakič ko se ne vzburi ali pa ko sva se pol pogovorila pravi,da je imela naporni dan,ali pa kaj takega.Pa minila jo je želja po spolnosti,sploh se mi več ne približa več tak kot se je prej.Pa sva se pogovorila pa je rekla da je vse ok.Sam jaz čutim in vidim da ni.

hvala za pomoč

O upadu želje po spolnosti med partnerjema je bilo na tem forumu že veliko napisanega. Tako lahko najdete veliko informacij o tem, kakšne so zgodbe iz ženske in kakšne iz moške plati.

Odnos je vedno zadeva dveh. In tudi odnos ima svojo razvojno pot. Najprej se zaljubimo in vse tako krasno poteka. Nato zaljubljenost mine in nastopi vsakdanje realno življenje. Tu se vsi spremenimo in soočimo se z veliko vprašanj, z veliko dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati, da odnos lahko funkcionira.

Da funkcionira tudi spolnost, da ohranjamo željo po bližini in po tem, da delimo najbolj intimne užitke drug z drugim, je navadno posledica funkcionalnega partnerskega odnosa.

Kaj vse lahko stopi na pot, kaj so vse lahko ovire? Tega je preveč, da bi naštel vse možnosti, zato bi bilo individualno srečanje vsekakor boljša priložnost.

Glede na to, da sta se spoznala pri njenih 17ih in vaših 19ih letih, domnevam, da sta v tem času prešla najbolj nora najstniška leta in da sta morda na pragu neke nove življenjske prelomnice. To so koraki, ki so lahko stresni. V tem času navadno nastopi vprašanje odgovornosti, ko zapuščamo varno zavetje staršev z vsemi pripadajočimi uslugami, ko se moramo postaviti na svoje noge, ko je vse to lahko povezano z znižanjem standarda, z neugodjem, z odpovedovanjem… več svobode in več odgovornosti. To so velike teme, o katerih imamo vsak svoje notranje dogajanje.

Nimam dovolj informacij, da bi lahko bolj konkretno navajal dalje. Vendar je navadno odtujevanje v odnosu povezano z nekimi neizrečenimi dogajanji v nas, ki jih ne uspemo podeliti s partnerjem, bodisi, ker mislimo, da nas ne bo razumel ali ga ne želimo vznemirjati ali kaj drugega. Neizrečena dogajanja v nas (misli, čustva, doživetja) imajo svoj tok, razvijajo svoje življenje – in zgodi se, da se povsem neopazno in postopoma odtujimo. Nato niti nismo več pripravljeni deliti z drugim, ne vidimo več smisla, pogovarjamo se le še o tem, kdo je kriv in kdo ni, vendar živost odnosa postopoma umira.

Vse to so zadeve, ki jih en sam ne more reševati. Vse to so zadeve, ki izhajajo iz odnosa. In o vsem tem se je vredno pogovoriti.

Nato so še potrebe vsakega od vaju in načini, kako bosta dogovorila njihovo zadovoljevanje. Vse to so veščine o katerih učimo na naših treningih Modri ključ in Okrepčevalnica (več si lahko ogledate na spletni strani http://www.vezal.si).

Lep pozdrav,