kostni mozeg
Ker glede transplantacije kostnega mozga nimam veliko informacij se obračam na vas.
Zanima, kaj narediti v primeru še kostni mozeg sorodnih oseb ne ustreza? Je najboljša rešitev iskati nesorodne darovalce? Koliko je večje tveganje? Sem popolnoma nevedna in bi si želela, da kdo deli z mano svoje izkušnje presaditve kostnega mozga.
Lep pozdrav
Vsake informacije bom zelo vesela 🙂
Pozdravljena!
Povem ti lahko mojo izkusnjo.Ker sem edinka, moji starsi pa tudi niso bili primerni dajalci,so mi zaceli iskati nesorodnega dajalca, vendar ga v casu mojega zdravljenja niso nasli.Hotela sem se cimprej “resiti”, zato sem se odlocila za avtologno presaditev, to pomeni, da sem bila darovalka sama sebi. Seveda je treba upostevati se tip bolezni, pri nekaterih ta nacin pac ni primeren. Je povezan z manj zapleti po sami presaditvi in ima nekaj manjse “statisticne” moznosti uspeha, vendar bolje kot nic, a ne?
Pozanimaj se pri svojem zdravniku, gotovo ti bo znal svetovati.
Vse dobro ti zelim.
Pozdravljena, Tanja,
tudi jaz lahko podelim s tabo nekaj izkušenj. Lažje bi ti odgovorila, če bi vedela več o tvojih okoliščinah (te vabim, da kaj več napišeš), a na splošno bi rekla sledeče:
odločitev glede presaditve in načina je tako pomembna, da jo je treba skrbno pretehtati s svojim zdravnikom hematologom. Verjamem pa, da je težko priti do tega, saj pri ambulantem pregledu zdravnik nima časa za temeljit pogovor (vsaj v Ljubljani je tako). Zato ti toplo priporočam, da zdravnika prosiš za termin, ko se boš oglasila pri njemu v kabinetu in se bosta v miru pogovorila. Do tega imaš vso pravico !!
Za nekatere tipe bolezni so primerne avtologne presaditve (sam sebi darovalec), za nekatere tipe alogene presaditve (tuji sorodni ali nesorodni darovalec). Za nekatere tipe bolezni prideta v poštev oba načina, ni pa za vsak tip bolezni primerno oboje.
V mojem primeru kronične mieloične levkemije je prišla v poštev samo alogena presaditev, ker z avtologno ni bilo upati na uspeh oziroma ozdravitev. Pri sorodni presaditvi (od bratov,sester, staršev, otrok) je pričakovati nekaj manj zapletov, zato zmeraj najprej pregledajo to možnost. Pri meni so bile vse ožje sorodnice (sestra, mama in hči) neprimerne za darovalke, zato so začeli z iskanjem po slovenskem in svetovnem registru in so našli primernega tujega darovalca zame.
Postopek pri sorodni in nesorodni presaditvi je zelo podoben ali pa čisto enak (za morebitne razlike vprašaj zdravnika). Zapleti, ki se lahko pojavijo pri nesorodni presaditvi, se lahko pojavijo tudi pri sorodni, je pa statistično več možnosti za zaplete pri nesorodni (koliko več, vprašaj zdravnika). Možnost zapletov je pa tudi odvisna od stanja pacienta, od ujemanja med celicami pacienta in darovalca, pa najbrž še od česa. Glavni možni zapleti so okužbe, zavrnitvene reakcije in ponovitev bolezni.
Za razliko od avtolognih presaditev – tam zavrnitvene reakcije ni pričakovati, je pa statistično precej večja možnost ponovitve bolezni (koliko večja, je pa spet odvisno od okoliščin, zato vprašaj zdravnika).
Kolikor lahko sklepam iz tvojega vprašanja, imaš možnost izbire oziroma odločitve, zato res skrbno prisluhni argumentom in nasvetom zdravnika hematologa.
V mojem primeru ni bilo velike dileme – tako lečeči hematolog kot vodja oddelka za presaditve primarij Pretnar sta mi oba povedala, da na noben drug način kot z alogeno presaditvijo ne moreta upati, da bi mojo bolezen lahko ozdravili. Na srečo sem darovalca dobila zelo hitro in zdaj sem pol leta po presaditvi. Imam sicer nekaj težav, tako kot jih imajo tudi drugi, ki so v kratkem prestali alogeno presaditev, vendar optimistično upam na popolno ozdravitev.
Tanja, če želiš, piši še kaj in bomo izmenjali še kaj več izkušenj,
Res hvala za vse odgovore. Gre za mojega očeta, ki je nekaj dni nazaj izvedel da sorodni darovalci ne ustrezajo in sem želela več izvedeti o vaših izkušnjah. Seveda sledijo pogovori z zdravniki, vendar izkušnje drugih, ki so to prebrodili veliko pomenijo.
Želim vam dobro okrevanje in veliko volje.
Še enkrat hvala
tanja