Vse, ki prebirate ta forum, lepo prosim za kakršnkoli nasvet.
Pred kratkim sem se poročila, z možem pa živiva skupaj 3,5 let. V najini vezi je že od začetka prisoten alkohol. Pred približno enim letom sva šla v AA skupino kjer so nama razložili, da mož še nima velikega problema z alkoholom vendar bo do tega prišlo, če ne bo začel razmišljati drugače. Od takrat spije kaj alkoholnega zelo redko (cca 1x/dva tedna). Vendar takrat, ko pa se napije – pa čeprav spije le toliko, da ga “malo čuti”, pa je v hiši grozno. Maltretira me, žali – pravi da sem prasica, nesposobna, da z mano ni nič, da od mene nima nič, preklinja mojo družino in me na koncu vrže iz hiše, če je treba tudi s silo.
Vendar do zdaj sem se bolj malo sekirala, ko ga je malce minilo, sva se pobotala in drugo jutro je bil spet dober mož.
Včeraj pa sem izvedela, da sem noseča. In ravno včeraj je bil pijan. Pa sem si rekla, saj bo, ko mu bom povedala, bo presrečen in bo dobre volje. No, po dolgem prepiru, po tem, ko mi je rekel, da bo moj otrok še bolj blesav kot sem jaz, da on sploh ni oče – pa še po tem, ko mi je začel groziti z nožem, da me bo kar fental, ker me sovraži – pa še po tem, da mi bo otroka vzel; po vsem tem mi je pljunil v obraz.

Seveda sem bila prepričana, da bom otroka že včeraj izgubila. Vem pa, da bo hudo slabo, če se tole ponovi.

Kaj naj storim? Kam se sploh lahko obrnem po pomoč? Nočem izgubiti otroka saj si ga zelo želim, že zdaj ga ljubim čez vse. Hvala za vsak nasvet, Brigita.

brigita je pisala:

> Vse, ki prebirate ta forum, lepo prosim za kakršnkoli nasvet.

Draga Brigita!

Tvoj naslov teme: “Konec sanj” pove vse. Po nekaj mesečnem (letnem) prizadevanju, da bi rešila zvezo pred propadom zaradi alkoholizma si se znašla pred koncem.
Mož že ima problem. Velik problem ima, ker kadar je pijan, je njegov odnos do tebe grob. V treznem stanju se izboljša, vendar to počasi ni dovolj. Mož je tipični lik nasilnega moškega, ki poskuša manipulirati s tabo. Zaveda se, da ga imaš še rada in da si želiš biti z njim. Ne zmoreš se še posloviti od misli, da to ni to, kar bi moralo biti. Ne verjameš še popolnoma, da je tvoj odnos propadel. Da tu ni več pravljice.
Poroka, nosečnost in otroci so dejavniki, ki odnos med partnerjema okrepijo, poglobijo, oplemenitijo ali pa razdrejo. Ni malo primerov, ko gre z zakonom tako, kot opisuješ ti. Kaj lahko narediš?
Po tem, kar si napisala sodim, da ni pametno in smiselno v zakonu še vztrajati. Tvoj mož je do tebe vedno bolj agresiven. In vedno bolj bo.
Postavi mu pogoj abstinenco, sicer ga zapustiš. Kaj bo naredil? Če misliš, da ga bo to razjezilo, mu tega ne omenjaj. Preprosto odidi. Umakni se k prijateljem, znancem, sorodnikom. Naredi načrt. Pomisli na vse kaj boš rabila, dokumente. Ne vem, kako si finančno sposobna sama poskrbeti zase. Če nimaš dohodkov, prostora za umik ali potrebuješ druge informacije se še oglasi. Če potrebuješ nujno pomoč, me lahko pokličeš.
Poskrbi zase in za svojega otroka. Huje kot brez očeta je to, da odrašča z očetom, ki je nasilen in sovražen do mamice. Si v nezavidljivi situaciji, vendar iz tega se boš rešila. Počasi, preudarno, z našo pomočjo in pomočjo tistih, ki se bodo še vključili, ti bo uspelo. Ne hiti. Razmisli, umiri se. Pa srečno zaenkrat!
Andreja Verovšek

Najlepša hvala za vaš odgovor, vse je res, kar opisujete. Morala bi stran. Vendar, ko gledam ponudbo oddaje stanovanj, je vedno nek problem. Z denarjem bi še šlo saj imam hvala Bogu redno zaposlitev in nek povprečni dihodek. Vendar je enkrat stanovanje predaleč, enkrat ni opremljeno, enkrat ne smem imeti s sabo mojega mucka, stanovanja v hiši nočem najeti saj si potem zopet pri neki drugih ljudeh v njihovi hiši…

Če imate kak nasvet, kako najlažje do najema v okolici Ljubljane ali v Ljubljani, vas prosim zanj.

Hvala. Brigita.

Odraščala sem kot otrok očeta alkoholika in naslineža. Ob branju tvojega pisma sem se popolnoma vrnila v svoje otroštvo. Mama je vztrajala v zakonu zaradi otrok. Trpeli smo. Z bratom sva zato iskala možnost, da čimprej odideva od doma. Zaradi študija sva odšla, takrat je tudi mama odšla. Potikala se je vsepovsod, samo da ni šla nazaj v pekel. Medtem se je ločila. Imela je velike težave v ločitvenem postopku. Oče jo je izsiljeval, kar je žele da se vrne. Obupno jo je potreboval, za kakršno koli ceni. Midva sva mamo podpirala pri njeni odločitvi, čeprav je oče pritiskal tudi na naju, naj posredujeva, da se “ona” vrne. Mama je začela življenje iz nič. Tudi žlice ni imela več, vendar si je vse to spet pridobila. Sedaj je srečna v svoji garsonjeri. Oče si je našel drugo. Pije še naprej in manipulira po mili volji. Nihče mu ne more “do živega”. Sedanja partnerica mu grozi, da ga bo zapustila, vendar nič ne zaleže. Morda prekine s pijačo samo za kakšen dan. Potem je spet vse po starem. Vse imetje ki ga je nekdaj imel kopni.
Odločitev je tvoja. Verjamem da ni lahko. Otrok si želi oba starša. Vendar premisli. Včasih se partnerja lažje dogovarjata, če nista v tesni zvezi. S tem mislim, da ima tvoj otrok očeta, le da ne živi stalno pri njem. Nič hudega, če otrok spozna, da nismo vsi dobri in popolni. To mu boš lažje pojasnila, kakor da bi vsak dan v strahu pričakovala, ali ti bo rekel dober dan, ali pljunil v obraz.
Tvoja dolžnost je na od sedaj naprej misliš nase in na otroka. Imaš ga rada, položi roko nanj in mu to povej. Prisluhni srcu.

Ne razmišljaj, pojdi. K staršem (vsaj začasno), pojdi do socialne delavke v vašem kraju. Pojdi. Ko pride otrok bo še vse samo slabše, ker boš imela še manj časa za moža, še več dela, še več skrbi in manj moči. POJDI!!!!

TAKOJ ODIDI, in nikar ne verjemi njegovim eventuelnim obljubam, prošnjam in mogoče celo joku, da te nikoli več ne bo udaril.
Držim pesti, da se rešiš! Kar pogumno!!

Teci, draga duša, teci kakor za življenje, proč od tvoje in otrokove pogube.

Da ga ni sram tega tvojga cepca. Žali te, pljuva, grozi. Če sedaj ne boš šla, ne boš šla nikoli!
Sam sem bil v takih okoliščinah, tako da že vem. Vem pa tudi, da ni enostavno!
Sam si pa moraš dopovedati, da bolje sigurno ne bo. Sicer pa sploh ne more bit, če rata taka žival ko se ga napije. Da pa trpiš celo življenje??? se morš pa sama odločit.
Ko si opisovala, me kar kurja polt oblije in si mislim -zakaj jaz take ne dobim v pest-

SPOKAJ KUFRE!!

Velik sreče

Andreja Verovšek!

Če je možno, da bi pustila svoj gsm ali pa email, kjer te lahko najdem. Želela bi te spoznati..Če je le možno. Moj mail je [email protected].

Draga Brigita,

Nisi kriva za to, kaj se ti dogaja…nasilje se bo stopnjevalo in zato začni delati načrt, kako se umakniti. Obstajajo Varne hiše, kam se za tri mesece, z možnostjo podaljšanja do enega leta, lahko umakneš, si nabereš moči…..
Pokliči na kakšen telefon za žrtve nasilja….Srečno…

Moj nasvet je takle: če se bo mož za vedno ampak res za vedno poslovil od alkohola, potem lahko ostaneš z njim, v nasprotnem primeru pa pojdi, čim prej tem boljše zate in za tvojega črvička. Ker je stvar taka: mož ima že sedaj težave z alkoholom, ne vem kako da tega na AA ne vejo. Saj vsi vemo, da je več vrst pijancev – eni rabijo vsak dan alkohol, drugi pa samo občasno -in med te spada tvoj mož- in takrat ko pač pride njegovo obdobje zapijanja je to totalka, prav tako pa se spremeni njegova osebnost – totalka. In verjemi mi, spremenil se ne bo – razen če se za vedno odpove alkoholu – in ne tolaži se s tem, da ni pijan vsak dan, ker bo takrat ko bo pijan, tako hudo, da si boš želela, da bi bil vsak dan samo da ne bi bil tako nasilen – fizično, še bolj pa verbalno.To sem ti napisala iz lastnih izkušenj namreč, moj oče je bil take vrste pijanec oz. je še, kljub starosti in bolezni,ki jo ima. Na kratko: dober kot kruh, vse bi nam dal,vse bi nam naredil – kadar je trezen, ko pa ima svoje dneve pa vse podre in to z jezikom, včasih se nas je lotil pa tudi fizično, ampak se mu nismo pustile- ostali družinski člani smo namreč ženske. Moram ti še to povedati, da včasih tudi po en mesec ni nič pil ampak ko se ga je pa potem nacedil je bilo pa toliko huje. Lahko rečem takole: kolikor daljša je bila abstinenca, toliko hujše je bilo potem ko se ga je ponovno napil. Še to ti povem, da je miljonkrat obljubil da bo nehal s pijačo in res mu je bilo v obdobju treznega življenja hudo in žal za vse kar nam je storil (včasih je bil tak, da se ti je zasmilil v dno duše in bi se najraje še ti zjokal), ampak, ko je zopet poskusil pijačo ni znal več nehati piti in se ga je napil totalka in tudi tečen je bil totalka. Še to: pri nas ni nič pomagalo – ne lepa beseda, ne jok žene in otrok, ne kreganje, ne prošnje …skratka nič.

Spoštovani!
Vam in vsem, ki mi skušate pomagati se zahvaljujem. Mož zdaj spet ne pije-to vem, da ne bo dolgo trajalo. Nastopil pa je zame še hujši problem.
Ob omembi, da ga bom zapustila, mi grozi s tem, da mi bo odvzel otroka. Bojim se, saj se izgovarja na mojo nesposobnost, da bi skrbela zanj, saj imam psihično motnjo povezano s tesnobnostjo (po mojem mnenju posledica vsega stresa, ki sem ga preživela).
Ali je res mogoče, da bi takšen človek dobil na sodišču, če bo do tega prišlo, skrbništvo zaradi moje motnje?
Ta bolezen sama po sebi ni nevarna, ne zame ne za okolico, ves čas ostajam popolnoma racionalna, zdaj je tako že skoraj izginila zaradi učinkovite terapije. Nastop oz. poslabšanje se pa kaže npr. s pogostim umivanjem rok, nervozo, paniko ter blago depresijo.
Prosim, pomagajte mi. Ali mi alkoholik, že večkrat kaznovan, celo že zaprt, kaznovan tudi za nasilje, dolžan mnogo denarja državi, lahko vzame otroka?

Hvala, B.

Brigita!

Moški, katerega žena ga namerava zapustiti in mu to pove, poskuša na veliko načinov to preprečiti. Grožnja je eden izmed teh načnov, s katerimi moški lahko manipulira s svojo ženo ali partnerko. Drug način bi lahko bil, da bi grozil s tem, da bo naredil samomor. Načinov je veliko. Večina izmed njih pa ne kaže na močno ljubezen, ki jo čuti do ženske, pač pa na njegov posestniški odnos. Na vsak način ti bo poskušal preprečiti odhod. Ne boj se njegovih groženj in naredi tisto, kar meniš, da bo pravilno zate in za otroka.

Naj ti statistični podatek, da je otrok v več kot 90% ločitev dodeljen materi pove nekaj. Zelo malo možnosti imajo moški v realnem življenju, da dobijo skrbništvo nad otrokom. Vzdržimo se komentarjev zakaj tako. Resnično slaba mora biti mati, da ni primerna za materinstvo. Tvoja bolezen oz. težava gotovo ni ena izmed razlogov za to.
Glede na to, kar si opisala, si upam trditi, da ni bojazni, da bi ti bil otrok odvzet in dodeljen njemu.
Kar pogumno, forumovci smo s tabo.

Najlepša hvala! Zelo ste mi pomagali in mi odvzeli marsikatero skrb. Hvala.

Spoštovana gospa kolegica!

Upam, da mi ne zamerite, če si vendarle dovolim pokomentirati podatek, da je v vsaj 90% razvez otrok dodeljen materam. V večini primerov verjetno res obstajajo objektivni strokovni argumenti za take odločitve Centrov za socialno delo, delno pa gre za tako velik odstotek pripisati tudi feminizaciji poklica, oz “stanovske” solidarnost socialnih delavk z materami.Roko na srce, hočemo ali nočemo, si moramo (v korist uporabnikov seveda) priznati tudi to. Hvala:)

S spoštovanjem, Uroš