Res je da srcu ne moreš ukazovat, moral pa bi, kot zrela osebnost, imeti nad čustvi nadzor, če ne si samo nekaj kar zaziblje vsak veter. Verjetno je pri vseh, ki smo se spustili v tako razmerje problem samo v tem; nismo dovojl trdni. Ja, za nazaj se pač ne da nič spremenit. Za naprej pa ogromno! Jaz mogoče zdaj to samo slutim, včasih pa se mi zdi, da bo kmalu na dosegu roke. Da nekaj korenito spremenim. Pa še to sem spoznala. Izgovori so nič drugega kot samo izgovori, moji ali njegovi. Bedna stvar. Resnično življenje obstaja zunja njih. Se mi zdi da mora bit tam krasno…za obadva!

Pasjonka, obcudujem tvojo moc in ljubezen. Toda, ali se kaj dogovarjata o vajini prihodnosti? Je morda za vaju kaj upanja?
Xena ima popolnoma prav, srcu ne mores ukazovati, da neha ljubiti. Vcasih ste ljudje prevec ljubosumni ali obsojate kar tako brez razloga. Marjeti pa eno misel, da je forum in da imamo na svetu sto marij, pa se nobena ni pritozila, da je poleg nje se 99 marij. Forum je treba vzeti kot rezervo in ne zares. Dobro, da imas razumevajocega moza.

ko gre za TISTO ljubezen, je nad čustvi imeti zelo težko nadzor, pa če si potem ne vem kako zrela osebnost…..

********Pasjonka, obcudujem tvojo moc in ljubezen******
********Xena ima popolnoma prav, srcu ne mores ukazovati, da neha ljubiti********

Prav zanimivo, kako nekatere ženske najdete razumevajoče besede za eno, ki razdira tuj zakon, otrokom jemlje očeta, materi moža…….

Me prav zanima, če bi bile tako razumevajoče tudi do ljubice vašega moža???????

Še ena taka se oglaša.. moj primer je verjetno “lažji”, saj ni bil niti poročen, o kakšnih otrocih ni govora. S punco sta bila skupaj dobre pol leta in dejansko je bil z njo zato, da bi prebolel dolgoletno vezo. Meni je bil všeč vsaj dve leti prej, a glede na to, da sem precej mlajša od njega, nisem nikoli upala na kaj več. Potem je prišla priložnost.. ki jo še sedaj obžalujem. A kakorkoli obrneš, če imaš nekoga rad, nimaš moči, da bi rekel ne. In tako je nisem imela tudi jaz.
In potem upaš in upaš.. šel je stran od nje. Bil z menoj in vedno znova ugotavljal, da mu nekaj manjka. Seveda, on bi rad združil obe. V eno. In to ne gre. Vedno boš nekaj dobil in nekaj zgubil. In on se s tem egoistično ni bil pripravljen spoprijeti. In tako sedaj že… eno leto. Obupno leto. Vendar vem, da sem kriva sama. Ker ne znam oditi. In če že, me vedno tudi najde, potegne nazaj. Ali ga pokličem jaz in potegnem nazaj njega. Začaran krog. Norost. Najhuje pa je, ker ga ne morem spustit niti jaz, niti njegova bivša, kljub temu, da je kar starejša od mene in si želi ustvariti družino, kar je z njem itak velik riziko.
Ne vem.. tisti, ki tega niste doživeli ne morete razumet. Srcu ne moreš ukazovati. Pa kakršnakoli situacija že je.
Vendar nekaj je sigurno.. ne vem zakaj mislimo, da nam se pa to ne bo zgodilo… če trezno razmisliš… v končni fazi “ljubi” mene in njo enako. In če je to naredil njej.. BO TUDI MENI. Teorija odlično, v praksi pogrnem…
Jaz sem iz vsega tega kljub vsemu potegnila zelo veliko. Čeprav se zavedam, da še ni konec, ker zaenkrat nisem dovolj močna. A vem, da nekoč bom. In tako bo nekoč ostal le še grenak spomin nanj, ki mi je pomenil vse.

P.S. ja, pa ko je že toliko govora, da se petljamo z vezanimi moškimi… Kje pa ste kakšni simpatični samski moški??!!Bolj ven hodim, manj jih vidim….:)

Se strinjam. Iskati sočutje zaradi svoje neuslišane ljubezni in trpljenja zaradi poročenega moškega je smešno, glede na to, da taka ženska še malo ne pomisli, kako šele trpijo žena in otroci njenega ljubčka (v najboljšem primeru, če žena ne izve, jim še vedno odteguje čas in denar, ki bi moral pripadati družini). In upati, da se bo ločil, “da bom spet srečna”!!! Ne vem, če bi se meni to zgodilo, bi se namesto jokanja raje tepla po glavi, zakaj sem bila tako neumna!
Brez zamere in LP.

Tamara, sej ne gre za to, da bi mi zdaj kdo tu preko foruma velikodušno odpustil. Je pa res, da je taka zveza družbeno tako nesprejemljiva (obsoja se in obsojate predvsem žensko), da upam vsaj, lahko enkrat takole napol javno priznam, da tudi jaz čisto človeško trpim. Ne glede na to, da jemljem (ali res jemljem, ali on beži?) ženi moža in otrokom očeta. Misliš, da mi je prou mal vseen? Misliš, da me ta mislel ne zadržuje pred tem, da bi vse skup izdala ženi – me je že 100 krat prijelo! Mimogrede, moj ljubimec je, mislim vsaj, v svojih možnostih dober in skrben oče vsem svojim otrokom, zakonskim in najinemu. Ja, tud jest bi se tolkla po glavi, tud jest bi obsojala kakšno “zmešano” prijateljico, ki trapa neumna upa, da jo bo poročeni celovito osrečil!! Pa to njej čisto nič ne pomaga. Dinamika takega odnosa je tako komplicirana, tako pogojena s tem kaj smo globoko v sebi… in če sem tu deležna ene majhne pikice razumevanja mene same, mi je veliko lažje in sem za korak bolj močna. Sej za to gre v končni fazi,…da s svojo notranjo močjo premagamo svoje težave (pa nej bo to nora zaljubljenost, alkoholizem, narkomanija, ne vem, zapravljanje)… Res ne mislim, da sem kakšna svetnica, ampak živet pa moram, vsak dan…

Pasjonka. Strinjam se s tvojim pisanjem. Nihče nikogar ne sili v nekaj. Moški je sam izbral tako odločitev in zato “druga” ženska nima pri tem nič slabega; tako da je to stvar dveh odraslih oseb. Obsojanje pa je pač zato, ker smo vajeni drugačnih meril in norm ali pa iz dolgočasja. Sama imam enako izkušnjo kot ti. Moj je v vseh pogledih izredno dober človek z velkim srcem. Njemu je tudi hudo, ker se vsak dan pri sebi sprašuje, kako naj reši problem, da ne bi nikogar prizadel. Meni pa, Pasjonka, je tudi hudo kot tebi, ko je treba vsak dan iti skozi in to večkrat brez njega, ko ga potrebuješ in tako dalje, več pa ni treba razlagati, ker obe veva. Sicer pa jaz venomer pravim, kdor kritizira, naj prvo pogleda pri sebi, potem lahko kritizira druge in marsikdo si zdravi svoje komplekse na tak in drugačen način.

Nisem poklicana, da bi metala kamenje v “gresnike” in to ni bil ravno moj namen. Podpisem pa se pod post Megaboy-a, saj bi se VSE zenske, ki so sedaj nasle toliko spodbudnih in obcudovanja polnih besed za Marjeto, v hipu spremenile v kace, ce bi slo za njihovega lastnega moza, in niti trenutek ne bi oklevale, da bi jo ponizale in opljuvale.

Draga Pasjonka, verjamem, da ima vsak clovek zacrtano svojo zivljensko pot. In verjamem, da zivljenje ljubic ni ravno roznato, saj so vedno prisiljene biti zadovoljne samo s polovico (ali se manj) in so bolj ali manj na stranskem tiru. Imam prijateljiìco, ki ima ze 12 let!!! razmerje s porocenim moskim. In tudi ona misli, da ga ne jemlje njegovi druzini, ampak on bezi od nje. Bezi ze, enkrat na teden ali na dva tedna, potem pa se vraca k zenkici, zadovoljen in potrjen v svoji moskosti.

Veliko srece Vam zelim in moc, da boste od zivljenja uspele pobrati vse, ne pa samo drobtinic. To si koneckoncev vsi zasluzimo (ne samo moski :-))

Jaz bi k razmišljanju Tamare in Megaboya še dodala… včasih, res zelo redko, se mi zdi, da je na svetu pač nekaj žensk s tako nizkim samospoštovanjem, da so zadovoljne s sedenjem na rezervni klopi. Takšnih moških je dosti, dosti manj, Megaboy, to je tudi odgovor na tvoje vprašanje bolj zgoraj.

Večinoma pa to niso pomilovanja potrebne osebice. Ker poznam razmišljanje… nekako v smislu, zakaj bi jaz njemu kuhala, prala in likala, če lahko to opravlja kaka tepka, z mano pa gre on na večerjo, in porihta, kar potrebujem… In spet, malo je moških, ki bi si poiskali poročeno zato, da se izognejo gospodinjskim obveznostim.

In tako ga ljubim in tako je čudovit… A res? Tip, ki je sposoben nekomu (ali celo dvema) lagat v obraz? S takim upat na resno zvezo? Ja, mogoče, do naslednje kikle, ki bo prišla mimo.

Se opravičujem, res nimam razumevanja. Ja, seveda… ker nisem bila v taki situaciji. Se trudim, da ne.

Veš Megaboy, zarečenega kruha se največ poje. To sedaj doživljam na lastni koži. Nikoli ne veš kaj se ti lahko zgodi v življenju, zato ne obsojaj.

Moje mnenje je, da pri varanjih ni mesto za moraliziranja in obsojanja.
Ja, najlažje je obsojati žensko, ki ima razmerje s poročenim moškim. In kako redko je obsojan poročen moški, ki vara.

Naj povem z druge strani. Jaz sem bila uradno njegova partnerica, z otroci, skupnim gospodinjstvom……
In potem nekega dne ugotovim, da nisem edina. Da me je prevaral. Lagal… Da ni službeno odsoten. Da ima njegovo zanemarjanje razlog.

Kaj lažjega kot znoreti “kakšna ženska je to, jemlje mi moža….!”
Vsekakor je to lažje, kot pogledati resnici v obraz in to je: “moj mož je lažnivec, prevarant….”. Za prenesti tako resnico je potrebno biti zelo zrel(ker si obenem soočena tudi z lastno odvisnostjo, neumnostjo, iluzijami…).

Lažje je obsojati eno žensko, kaj vse je ona kriva, kot pa se soočiti, da je tvoj ljubljeni moški gnida. Lažje je obsojati ljubico, kot pa svojega moškega. In prevarane žene s(m)o mojstrice v tem.

Meni je pač pomagalo, ko sem našla njena pisma in ugotovila, da je ena zaljubljena nesrečnica. Citiram marjeto: “Tako zelo ga ljubim in tako zelo boli in tako ga pogrešam. “
Tako kot jaz. Da sva bile obe tepki in trpeli zaradi enega moškega, ki naju je obe vlekel za nos. Po tem sem lažje prenehala moralizirati in obsojati. Gre pač za stopnjo osebne zrelosti in poštenosti, ki jo ljudje premoremo različno. Tale moj bivši zelo malo.

Zato mi gredo na živce obsojanja “krade ga družini”. Povečini so to nesrečnice, odvisne od drobtinic, ki jih dobijo. Tako kot zakonite žene. Ko nekdo v takem trikotniku osebnostno zraste, se zave resničnosti, se zave samega sebe, se ena stranica prekine. In najpogosteje je poročen moški zadnji, ki v trikotnikih osebnostno zraste.

Včasih sicer dolgo traja, ampak prej ali slej ena od žensk zbere moči in gre. Včasih je to žena, ko izve.
Včasih je to ljubica, ki ji prekipi.
Tista pač, ki je manj odvisna od odnosov, ki je bolj samozavestna, ki se bolj spoštuje. Žal je takih žensk malo.

Moški pa ponavadi ne prekine – mu je pač prelepo. Njemu niti spoštovanje niti samospoštovanje ni okrnjeno v taki bljak situaciji.

Ženske pa res rabijo/rabimo več samospoštovanja, da se takim trikotnikom izognemo. Ali iz njih zbežimo. Ko se same sebe zadosti cenimo, je ta cena za poročenega, ki išče avanturo, previsoka. Za normalnega tipa pa ravno prava cena.

BTW – pri mojem razmišljanju so seveda izključene tiste, ki jim življenje ljubice ustreza.

Bom pa še jaz napisala kaj si mislim. Tudi moj mož je imel ljubico in me je seveda prevaral. Trdi, da sta samo enkrat seksala. Jaz pa naj bi mu verjela. Glede krivde pa tako: nikogar ne obsojam, vsak sam nosi svoje breme: kriva sta oba, ona, ki ga je izkoristila samo za posteljo in on, ker je nasedel njenin čarom. Seveda doma otroci, jok, skrbi, tam pa mir, smeh, rajcanje. Obema sem povedala, da se ne strinjam s tem kar počneta, ker je mož navsezanje še vedno moj mož. Ko pa se loči, pa jima želim srečo. IN. Danes nista več skupaj. Ne vem zakaj, kaj se je zgodilo. Vem pa, da če ne bi bilo izvenzakonskih razmerij, bi se partner bolj potrudil doma. Trpeli pa smo vsi. Zakaj je tako in zakaj do tega pride. Zato, ker je bil najin odnos že prej majav, ta ženska pa je bila samo pika na i. Danes je najin zakon mrtev. Sama premišljujem o ločitvi (ne on). Gre za spoznanje, da imam drugačen sistem vrednot kot on. Prišla sva do točke, ko ugotavljava kako zelo sva si različna. Zanimivo: na začetku najine ljubezni, sva ugotavljala kako zelo sva si podobna. Morda bi ta faza spet kdaj sledila. Kajti ljubezen je bila med nama. Problem pa je, da ne morem več zaupati človeku, ki me je v najtežjih (sama z 2 majhnima otrokoma) in najlepših trenutkih (nosečnost, porodniška) pustil samo. Ja in seveda sem spoznala, da nič ni večno, da zmorem tudi sama s punčkama. Predvsem bi svetovala vsem, ki stopate na taka pota, da premislite, kam to vodi. Na začetku je vse lepo in prav: ženske se boste sprijaznile s tem, da ima otroka, da ga ima rad, tako kot ima vajine skupne, da si želi biti tudi z otroci iz prvega zakona? Da ima morda na nek način še vedno rad prejšnjo ženo. Zgodba se lahko tudi vam ponovi. Spomnila sem se na lepo misel; ne stori drugemu ničesar, kar ne želiš, da drugi stori tebi. Tudi ljubezen se da razumsko voditi. Pa srečno in v razmislek vsem ljubicam.

Kakšno TISTO ljubezen xena in vse ostale istomisleče?? Tako ste naivne in slepe, da pravzaprav sploh ne veste, kaj je prava ljubezen!!

Kot je rekel Megaboy, TISTO, lahko občutiš šele z nekom, ki je res tvoj, ki ti je pripravljen podariti vsako minuto, ki s tabo vzgaja otroke, deli finančne težave, se ljubi s tabo večer za večerom, gre s tabo na dopust, se s tabo prepira, vsak večer leže v vajino posteljo in te poljubi vsako jutro………………..to je TISTO drage moje vse ostalo, je prazna potreba, in pesek v oči, ravno zato govorite o hrepenenju, ker vam vse ostalo zgoraj napisano manjka, ker vam tega noče in ne more dati, vzame pa seveda, kar mu daste ve, ker po več nima želje, ker dobi doma, ker je pač pokvarjen……………..revna je taka veza, prava ženska si priskrbi in zasluži več!

Prav vse lepo pozdravljam in se opravičujem, če sem katero užalila

p.s. Megaboy tvoje mišljenje pa prav posebej pozdravljam, med moškimi manjka tako mislečih!

lp zarja

Vprašanje na mestu Megaboy!

Drage moje, ali boste tako tolažle, tudi ljubice svojih mož, veste, to vas zna v življenju prej dohitet, kot si mislite…………………povejte, ji boste takrat tudi nudile svojo ramo, da bo ubožica jokala, ker ima TISTO z vašim možem!!

lp zarja

Pikica poglej……

Ni res, da to ne razumejo tisti, ki niso dali tega čez, to ne razumemo tisti, ki smo to dali čez………………vendar si na pravi poti, namreč ne ujčkaš se in tolažiš objokana doma, čakajoč kdaj bo spet pozvonil…………….ko ugotoviš, to kar si ti, pomeni, da si se končno zavedla, da mu ne gre zaupat, da ni iskren, da ni vreden, da gradiš na njem in vezi z njim……….. predvsem zato, ker si ti vredna več, ker ti spoštuješ sama sebe, ker veš, da lahko dobiš in zaslužiš več, in kar je še pomembnejše rabiš več, ker is ženska………………ostanki, ki vam jih pusti njegova žena – dekle so brez okusa

V tem je vsa stvar ženske, ko boste ugotovile, da ste vredne več, ko boste začele spoštovat same sebe, boste tudi spoznale, da ne vara samo žene, tudi vas, da ne žali samo nje, ampak tudi vas in da predvsem iskorišča samo vas…………..

lp zarja

Še ena podobna zgodbica…Oba poročena, oba majhne otroke. Trajalo je dve leti. In dve leti je minilo, odkar sva se zadnjič videla. Dve neskončno dolgi leti padcev in vzponov, premagovanja… Ljubila sva se ampak ….On je sedaj ločen, moj zakon v krizi.

Vsem vam, ki ste take mučenice, uboge reve, ki LJUBITE poročenega moškega z otroki, sledeče:
Že ostali so vam razložili, da vas v resnici ne ljubijo, ampak so z vami zaradi vznemirjenja, ki ga ob utrujeni ženi, ki jo poznajo do zadnje kosti ne občutijo več. Ali mislite, da bi bilo kaj drugače, če bi bil namesto z njo poročen z vami in imel z vami otroke ? Ve pač niste z njim cele dneve, zato se problemi med vama še niso uspeli toliko izraziti, da bi si že počasi šla na živce.
Vsi pari imajo probleme, se kregajo, njihova strast se ohlaja itd, vendar zreli ljudje poskušajo odnos obdržati . Nezreli ljudje pa skačejo v tuje postelje, k tako zelo RAZUMEVAJOČIM ljubicam.

LJUBIŠ ga? Zakaj pa mu potem ne privoščiš sreče z lastno družino in mu naprimer pomagaš, da bi se bolje razumel s svojo ženo? Zakaj si tako sebična, da ga hočeš zase, ko pa veš, da pripada drugi ženski in predvsem njunemu otroku? Zakaj ne bi bila vajina ljubezen samo prijateljska, platonična?

Tudi ve ste sebične in si želite samo seksa, ni vam pa mar za čustva in resnične potrebe moškega, ki ga kao ljubite. Zakaj ga za vraga silite, naj se loči? Ali si sploh lahko zamišljate, kako se počuti otrok, katerega oče zapusti njegovo mamico in odide k neki neznani ženski?

Če si zamislim, da bi katera frača skakala v mojega moža in ga silila, naj zapusti mene in najino nežno hčerkico…….Vse se izve.

Umaknila bi te s poti. Zaklala, razumeš.

Zaklala bi te, razumeš.

No tole bom objavil. Okrutna, ampk je zadnjič, kajti objavljam samo zato, da vidijo tudi drugo plat. Kaj je torej hujše, varati ali nekoga zaklati???

takih sporočil ne bom dovolil več, lahko napišeš tudi kako drugače, pa bomo vseeno vsi razumeli.

primož

Oprosti, saj mi je bilo potem takoj žal, da sem tole poslala. Seveda je ne bi zaklala, samo besna pa sem v tistem trenutku res bila.
Bi ji pa povedala svoje v obraz.