konec konca…
Gledat sem šel na to temo,pa v samem bistvu ne vem zakaj,kajti samo še ta misel kaj bom storil mojim dvema sončkoma me ustavlja ,vendar bo samomor očitno zmagal v tej igri.
Naj vam na kratko povem. Pred enim letom se mi je sesul svet,izgubil sem službo čez noč ,ker so me po krivem obtožili za manjko in to kar v enormnem znesku za mene cca. 10.000,00 eur. Nikoli res nikoli čeprav to vem samo jaz nisem odtujil tega denarja.Že od takrat sem brez zaposlitve (delam sicer priložnostno,kjer kdo kaj rabi) vendar meni se je takrat začel svet sesuvat. V teh dneh pa pika na i dobim vabilo od sodišča za zaslišanje kot usumljenec…. Groza ,groza groza. Meni se je svet ustavil. Vem po svoje ,da se nebi imel kaj bati,kajti kriv nisem ,samo to je tako močna firma in ima najboljše odvetnike tako ,da sem pogorel na celi črti. Sam na odvetnika niti pomislit ne upam ,ker nam že sedaj ostajajo položnice za nazaj,nimam več kaj prodati ,da bi jih plačal imam kredit ker sva z ženo pred nekaj leti urejala stanovanje. Ne vem ,ne vem zame se je zgodba življenja končala ,hudo mi je zaradi žene in krasnega sina katera imam ,samo mislim ,da jima bo po nekem obdobju vseeno lažje,kajti imeti očeta in moža obtoženega takega dejanja ni najbolj v ponos. Naj vam povem samo to nikoli ne obtožujte osebo katera je naredila samomor,kajti njej bo sigurno lažje. Pa lepo vas prosim to ni pismo ,da bi se komu smilil samo mogoče bo dan ,ko bo nekdo to prebral in me lažje razumel.
Lepo pozdravljeni!
Razumem vašo stisko, vendar naše življenje ima največjo vrednost. Tudi vaši družini pomenite vse…ne glede na dejanja, ki jih počnemo. Zakaj se tako obremenjujete in nosite občutek krivde, če dejanja niste storili?
Potrebujete “moč”…vendar ne v finančnem smislu. Pogovorite se z ženo, razumela vas bo in skupaj bosta močnejša. Česa vas je pravzaprav strah? Nesprejemanja? Kd vas v življenju ni sprejel? Ali sprejemate samega sebe in zakaj ne?
Hvala in vse dobro vam želim,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]