Ne vem več kaj naj naredim. Tudi smisla več ne vidim. Želela bi da bi mi kdo pomagal, po drugi strani pa ne želim pomoči, ker hočem vse urediti sama. Samo tokrat ne vidim izhoda. Ne vem kako sem bila tok neumna, da sem prišla do te situacije, mogoče preveč zaupam ljudem, ki tega niso vredni.

Problem je v tem, ker nimam kam iti. Živela sem pri fantu 4 leta, delala v njegovi firmi, mislila sem da je vse popolno, že skoraj načrtovala družino, potem pa šok. Konec. Zaljubil se je v drugo. In prav na krut način se me hoče rešit, čeprav ve da nimam kam iti. Staršev nimam, službe nimam več (je rekel da ne morem več delati tam, ker to njeni “ljubici” ne bi bilo všeč”) Prihrankov nimam, saj sva imela finance skupaj in je šla moja plača za gospodinstvo in stroške. Šole nimam, tako da tudi službe ne morem dobiti. Prijateljev nimam, ker sva se družila za njegovimi prijatelji, ki pa sedaj ko sva končala seveda niso več moji prijatelji. Nočem mu delati problemov, predvsem pa se nočem kregati z njim. Če se je tako odločil se je odločil in nihče ga ne more prisiliti da bo ostal z mano. Tudi preveč ponosa imam v sebi, zato sem se odločila da bom mirno odšla.

Ne vem kje naj začnem, kako naj se poberem. Rada bi nekaj naredila iz svojega življenja, vendar ne vem če imam zadosti moči. Podrlo se mi je vse. Ne krivim nikogar, razen sebe, čeprav sem imela zelo težko življenje, vem da sem jaz kriva za vse. Če ne bi bila tako neumna, se to ne bi zgodilo….

A je kje kdo ki bi mi lahko pomagal ali pa vsaj s kakšnim nasvetom. Na koga se lahko obrnem? Kam naj grem, kje naj začnem? Se mi zdi da sem v začaranem krogu. Brez denarja ne morem nikamor, službe pa tako hitro tudi ne morem dobiti.

Vem da sem izgublen primer, sama sem kriva vem…

Predvsem – sluzbo LAHKO dobis, cetudi mogoce od zacetka ne tako, kot bi si ti zelela. Potem si najames sobico in isces boljso sluzbo, gres na kaksen tecaj, da bo zaposlovane se lazje, skratka – besno se ukvarjas sama s sabo, kar bo v tvojem primeru gotovo skrajni cas.
Zakaj bi bil smisel tvojega zivljenja samo ziveti za druge?
Ko bos spoznala novega partnerja in imela otroke, bo za to gotovo se cas.
Zdaj pa se posveti sama sebi, uredi se, rada se imej, delaj stvari, ki so TEBI vsec….
In predvsem: ne boj se!
Nisi edina, malo poglej okoli sebe, v kaksnih vse ‘golazih’ so ljudje, pa se nekako vedno dobro iztece….

Po tvojem pisanju sodeč se mi zdiš še kar potrpežljiva in ravno to potrebuješ v bodoče. Vse se bo uredilo, če boš hotela. Ker praviš, da nimaš nikamor, se pogovori s fantom, da ti naj vsaj pomaga najti kakšno možnost kam bi lahko šla.

Nato pa prični iskati službo, vseeno kaj samo, da boš imela za preživetje, v kakšnem lokalu boš najhitreje dobila. Tam boš tudi spoznala veliko ljudi, ki bi ti v prihodnosti znali pomagati z nasveti. Spoznala boš veliko prijateljev. Poskušaj tako, najprej pa si poišči nek dom.

Glede fanta pa se ne sekiraj, bodi srečna, da se je to zgodilo sedaj ko ni otrok, boš že našla nekoga. Ta naj pa ga le ima, saj bo tudi ona čez nekaj let sama, po vrhu pa še brez vsega.

Postavi se na svoje noge in ne dopusti si, da boš od nekoga v bodočnosti odvisna.

Upam, da sem

Draga Jasna!

Vaša izkušnja nima nobene veze z neumnostjo. Morda bi lahko rekli, da ste ravnali naivno, vendar se mi zdi tudi to neprimeren izraz.

S fantom ste živeli tako, kot naj bi bil odnos med dvema partnerjema. V vajinem primeru pa je imel privilegije on, saj ste mu vse prepustili. Solidarnosti in izmenjave ni bilo. Partner je ravnal tako, da je imel osebno največ koristi, vi pa ste mu zaupali. Zato ni moglo biti drugače. Pozabili ste na sebe, na svoje potrebe in koristi. Menim, da se niste in se tudi danes še nimate dovolj radi, oziroma, se sploh nimate, se ne spoštujete in tudi ne preveč visoko cenite.

Nujno bi bilo, da bi naredili kaj na sebi, kot rečemo, poskrbeli za svojo dušo, delali v smeri duševne rasti. Preko branja knjig, druženja z ljudmi in ukvarjanja s stvarmi, ki vam veliko pomenijo (morda boste morali še odkriti katere to so) boste začeli graditi pozitivno podobo o sebi in začeli se boste imeti radi. Takrat boste drugače videli te stvari in nevarnost, da bi se vam ponovno zgodile, bo manjša.

Nikar pa ne odhajajte brez besed, mirno in ne da bi mu naredili kakšne probleme. Povejte mu, kar mu gre, s ponosom. Ne pa s ponosom skozi vrata. To je zgolj umik v stanju, ko bi se najraje skrili pred vsem svetom.
Če imate pogodbo o zaposlitvi, tudi niste brezposelni. Odpovedi ne podpisujte. Naj vas odpusti. Nikar ne pustite, da bi hodil po vas, saj ste mu dali nekaj let življenja. Vi od tega danes nimate veliko. Pri pravniku, ali pa na PIC-u (01/5401914) se pozanimajte glede finančnih obveznosti, ki jih ima do vas kot izvenzakonski partner.
Tudi brez šole (osnovno predvidevam, da imate) se dobi delo. Ni ravno tako, ki bi ga počela več let, vendar za premostitev krize je dobro.

Začetek okrevanja pa ste že začeli. Spregovorili ste o tem, kaj se je zgodilo. Na forumu boste dobili podporo, morda tudi kakšno dopisovalko, lahko se še oglasite, kaj vprašate in pripomnite.

Niste pa izgubljen primer. Če kaj niste, niste izgubljen primer. Ste na življenjskem križišču iz katerega vodi več poti. Eno boste izbrali. Vsaka pa je ta prava, saj je vaša.

Se še “vidimo”.

Sama sem bila v zelo podobnem položaju. Naredila sem pa zelo veliko naumnost in sicer – mirno sem odšla. Še vedno pa odplačujem kredit, ki sem ga vzela, da sem vlagala v hišo njegovih staršev kjer sva živela. Sedaj ga tožim, vendar to traja in traja.
Predlagam ti, da se ne izseliš ampak počakaš, da te izplača, ne glede na to ali si kaj vlagala ali ne, saj sta živela v izvenzakonski zvezi. Glede na to, da ima drugo bo verjetno v njegovem interesu, da se te čimprej “znebi”. V kolikor boš mirno odšla mu boš naredila največje zadovoljstvo potem se boš pa tolkla po glavi.
Vem, da je in bo še nekaj časa težko vendar ti bo lažje iskati službo ko imaš še vedno streho nad glavo.
Ne izseli se, predvsem pa čimprej pokliči za nasvet kot ti je svetovala ga. Verovšek.

Srečno!

Nina