Polži so sovražniki vseh, ki so si omislili vrt. V dveh, treh nočeh mimogrede “zmažejo” gredico solate, če pa je že kaj pustijo, nam sledi njihove sline vzamejo apetit. Pojedo vse. Točneje – skoraj vse. Zakaj nekaterih rastlin ne marajo?

To vprašanje so si botaniki postavljali že od nekdaj. Kemiki z Univerze Friedrich Schiller iz Jene so našli možen odgovor. “Mahovi so sposobni tvoriti kemične spojine, ki jih ščitijo pred sovražniki,” pravi dr. Georg Pohnert z jenske univerze. Predstojnik Katedre za instrumentalno analitiko je s skupino sodelavcev uspel identificirati te spojine in nedvomno dokazati, da delujejo odbijajoče na škodljivce. Izsledke raziskave so objavili v zadnji izdaji nemškega znanstvenega časopisa Angewandte Chemie.

Vir: http://bam.vecer.com/portali/7dni/v1/default.asp?kaj=2&id=5554376%5B/i%5D

No, jaz mislim, da je najboljša vrtna higiena in vztrajnost, torej pobiranje polžev po vsakem dežju, odstranjevanje plevela, čim manj grmovja (na primer tako oboževane žive meje iz kaline in podobnega) so prava gojišča polžev, pa razni materiali kot so kamni, deske, hlodi, šopi nepokošene trave in plevela, tudi nekatere mehkolistne ali blazinaste rože, okolica komposta, skratka vse kar je malo vlažno in se polži lahko skrijejo notri pred vročino. Pri nas se je situacija močno izboljšala, ko smo odstranili živo mejo. Sicer so razni strupi, ki se dobijo v vrtnih centrih tudi učinkoviti, a če ne marate teh zrnc dajati med zelenjavo, se jih vseeno splača po vsakem dežju potresti povsod tam, kjer sicer ni zelenjava, je pa vlažno, zaraščeno in podobno in med rože, ali tam, kjer natakate vodo za zalivanje in kaplja po tleh. Po mrtvih polžih boste videli, koliko jih sploh imate in kje se največ zadržujejo. Še zlasti jeseni pa se splača obrniti vsak “kamen”, kjer bi lahko prezimila njihova jajca. Je pa res, da imajo vrtovi z bolj vlažno ilovnato prstjo več težav s polži kot pa tam, kjer je prst bolj peščena.

Je pa borba s polži večno nedokončan posel.