Nikoli nisem imela mase prijateljev, vedno sem smatrala, da je kvaliteta vec vredna kot kvantiteta in ze od srednjesolskih let ne gojim postranskih odnosov. Verjamem, da je prijateljstvo vecna vez in v to vlagam vse kar zmorem. Sicer imam druzino in partnerja, a druzbe nobene. Ce hocem ven na pivo brez druzine, grem pac sama. Ne gre se za popivanje temvec za dejstvo, da v stiski ne morem nikogar poklicat, se na nikogar obrnit.
Za namecek sem se ekstremno asocialna tako, da nekih novih obetov za prijateljevanje ni. Prvo dobro je iz osnovnosolskih let, ampak me je skenslala, kadarkoli njenemu partnerju nisem bila po godu. Njej je bila prioriteta biti zena in mami, on me ni toleriral in sem odletela, dvakrat. Drugi je bil moski, niti ne vem kaj je slo tocno narobe, trenutno prejemam ignorantski tretma. Vse to projeciram nase in smatram, da nimam kaj ponudit, da si ju nisem zasluzila, sem naredila kaj/vse narobe. Najhuje je, da sem vedno ravnala v skladu s sabo, oba sta me do obisti poznala pa jima enostavno nisem vsec ali imata druge prioritete, pojma nimam.
Kako iz tega, komu zdaj pojamrat, na koga naj se zdaj obrnem,.. na partnerja se ne morem, obnasam se kot, da bi mi nekdo umrl in se iskreno tudi pocutim tako, kot, da je del mene umrl in bo vecno bolelo.
Trudila sem se popravit, v obeh primerih ampak, ce je trud zgolj z ene strani, nimam kaj za vsak odnos sta potrebna dva. Niti ne razumem, da se do toliksne mere vse zaplete, jaz nikoli ne zamerim in mi ni vse ” za prmej”. Ce imam cloveka rada oprostim, popustim in uzivam v njegovih karakteristikah, tudi taksnih, ki mi ne pasejo, predvsem pa ga cuvam, da ga ne prizadanem.
Glede na mojo evidenco bom s tega vidika vecno samska. Ker je spoznavanje platonsko sorodnih dus vse tezje. Se pa tezko sprijaznem, da nikoli nisem zadoscala prijateljskim kriterijem, da nimam s kom odkrito govoriti in nihce ne zeli z mano.
Predvsem pa s tem, da te nekdo kar cez noc odjebe, ker mu nekaj ne pase. Da se nekdo po vec letih odloci, da kar prekine stike in zacne ignorirat cloveka, ki mu je bil prej vsa leta na voljo. Brez pojasnila.

Pozdravljena. Ne bom ti nekaj pametovala. Tudi sama sem nekaj let nazaj imela zelo dobro prijateljico. No vsaj jaz sem tako mislila, dokler nisem zvedela, da najini pogovori niso samo najini ampak se od polovice soseske.Počasi sem stike z njo prekinila saj sem raje sama sebi prijatelj, kot pa, da imam ob sebi take ljudi. Ne sekiraj se, s casom bos ugotovila, da je najbolje sem it na pijaco kot pa z hinavci. Trenutno nimam nobene prijateljice in je tudi ne iscem, lepo mi je tak kot je, pa tudi, ce grem sama na pijaco.Sama sebi zaupaj na svetu je prevec ljudi, ki se ti v obraz delajo dobri, le ko se obrnes za trenutek ti pa zarinejo noz v hrbet.Uzivaj zivljenje z polno zlico in zivi za vsak trenutek, ki ti je dan. L.P.

Ljudje z leti “odraščamo” in se temu primerno najdemo na različnih poteh. Tako se marsikatero prijateljstvo konča. Ne bodi preveč žalostna, bodi hvaležna, da veš, kaj pomeni biti prijatelj in imeti prijatelja. Ne obremenjuj se s tem. V sebi neguj misel, da si ti zelo dobra prijateljica. ko si zunaj, pa bodi preprosto odprta za komunikacijo. Tudi jaz sem se nehala družiti z prijateljico iz šolskih dni, ker sva si tako različni, da nisva imeli o čem govoriti. Ona zame preveč otročja, jaz zanjo preveč odgovorna. Pa nič narobe. Obe sva kul taki kot sva! sem pa zgovorna in z lahkoto navežem stik. Tako sem na sprehodu spoznala punco, ki se je bala nekega psa in je vprašala, če se lahko meni in sinu pridruži, da nas je več. In sava se zaklepetali, si izmenjali cifri. Samo odprta bodi! Sama koga povabi na pijačo. Pa nič hudega, če te zavrne, vsaj poskusila si. Jaz sicer ne pijem piva in alkohola na splošno, ampak na sokec bi pa šla, če si iz istega mesta. Vidiš- preprosto.

O razumem, da ti je hudo, pa vendarle, bodi vesela, da takih ljudi nimaš v svojem življenju, ker jih ne potrebuješ.Ne sprašuj se kaj si ti narobe naredila, ker odgovora ne boš našla, ker ti nisi ona in ona nit ti.Ti si odgovorna za sebe , ona za sebe.Ljudje delajo z nami, kot jim mi dovolimo in ti si očitno dovolila veliko.
Začni se imeti rada.Postavi se na prvo mesto.
Ne vzdržuj odnosov ki ti jemljejo energijo, ampak se osredotoči na tiste, ob katerih se dobro počutiš.
Vsi si zaslužimo dobre odnose, ne slabih.Če jih imamo, je naša krivda, ker mi dovoljujemo takim odnosom, da so v naših življenjih.
Vedno si zapomni, da je bolje biti dobro sam , kot slabo z nekom, velja za vse odnose.
Srečno.

Zgoraj sem citirala dele tvojega sporočila, ki jih ne razumem. Kaj zdaj? Imaš partnerja, ali si samska?

Če po tem napisanem sklepam, da vendarle imaš partnerja, se sprašujem, kakšno partnerstvo to imata, če se nanj ne moreš obrniti?

Drugače pa sem sama tudi zelo izbirčna glede družbe in že kar nekaj ljudi je tudi odšlo kar brez pojasnila. Samo se ob takšnih niti ne ustavljam in sprašujem, kaj jim je, da to storijo. Že imajo svoje razloge in če niso toliko korektni ter iskreni, da bi povedali, kaj jim ni všeč, potem jih tudi kot družabnike ne potrebujem.
Je pa pri meni tako, da se sama v prvi vrsti obnem na primarno družino in pa na partnerja, kadar ga imam in ne iščem toliko nekih 3. ljudi za se jim zaupat.

Zdravo,

Podpis pod komentar od “ne razumem”. 🙂

Se pa strinjam, da je vseeno dobro imeti še kakšno drugo družbo, z izjemo partnerja in da je res preklemano težko dobro platonsko družbo najti. Sploh v teh hedonističnih časih.

Draga prijateljica jast imam tako kolegico kakor ti govoriš v fantu .
Mislim na voljo sem ji bil vsak dan velikokrat sem porajtav da se je z drugim fantom poljubljala ali celo seksala .
Od mene se pa delala norca ter me izkoroščevala .
No ko meje spoznala fulj lustna prijateljica je bilo pa vse narobe .

Hvala vsem za mnenja in prijazne besede, z vsakim se po malem strinjam in jemljem na znanje. Tako sem padla v žalost, da sem dopustila, da me prevzame, namesto da bi spremenila pogled na situacijo v pozitivnega. Preveč sem se zanašala na ta odnos in pozabila, da pravzaprav zmorem tudi sama.
@ne razumem, mišljeno je bilo z vidika prijateljstva. Imam partnerja, se tudi obrnem nanj in se dobro razumeva. Polemizirava pa res ne, ni pretirano zgovoren, zelo povzame svoje misli in ima jasna mnenja. V tem primeru me niti ne razume, ker sam nima potrebe po prijateljskih vezeh, on ima mene in znance ter je s tem zadovoljen.
Jaz drugače delujem in skoraj rabim še kakšen dodaten odnos, stran od družine in partnerskih vezi, objektivno osebo s svojim pogledom na svet in situacije, ki mi želi dobro. Sploh ni nujno, da sva si podobna, niti kar se življenjskega stila tiče, niti karakterno. Saj se ljudje hitro začutimo med sabo, četudi smo skoraj iz različnih svetov. V skrajni sili tudi nasvet popolnih neznacev s foruma pride prav 🙂
12th_DNA, med hedoniste se, zaradi življenjskega stila prištevam tudi sama, kar pomeni, da se težko z ljudmi pogovarjam o čem drugem kot vremenu.
Vse skupaj sem prespala in se umirila. Zdaj pa z dvignjeno glavo naprej 🙂

Ljuba Vicious! Sem se našla v tvojih besedah,te čutim in razumem. Iz tvojih vrstic berem svoje razmišljanje in filozofijo. Če bi morda želela na klepet z mano (okolica Ljubljane),kjer bi se malo bolje spoznali in morda zastavili temelje za nadaljne prijateljevanje,se javi. Predvsem pa…ja,ne brskaj preveč po sebi. Odnosi so kot potovanje z avtobusom. Nekdko prisede le za eno postajo,kdo drugi za dve,tri…..eni se pa peljejo s tabo do končne….Življenje je pač sestavljeno iz srečanj in poslavljanj…ne bodi preveč žalostna….Ostani odprta in začni tkati nove zgodbe z novimi ljudmi. Drži se!!!

Skepticna, sem se malo distancirala od vseh socialnih omrežij zato nisem odgovorila. Hvala za prijazne besede, če se ti da registrirat, če še nisi, me komot ujameš na zasebcu 🙂