Komunikativnost oz. komunikacijska kompetenca / sposobnosti
Ko preberem komentare na omenjeno temo mi kar slabo rata, ker je več kot očitno da so naši komunikologi naučeni določenih principov in enačb po katerih naj bi nas vse sprogramirali. In bomo vsi živeli v pravljici 🙂
Komunikacija naj bi bila empatična – kako naj bo en narcis empatičen? ! ?
X in Y naj bi se naučila iz svojih napak oziroma drugače komunicirati…. Če si človek in imaš v glavi vse razpucano, potem pohvališ tudi koga ki je poleg tebe delal in s tem je vse rešeno….. potem ne potrebuješ neke kwazi strokovnjake da te naučijo komunikacije….
Samo človek je treba biti in imeti v glavi vse razpucano, pa je s komunikacijo in odnosi vse ok.
Zame zanimiva tema, ker se razhajam z možem največ zaradi napačne komunikacije. Res me zanima, ko bi v najinem primeru bil moral delati na sebi (verjetno oba). Stvar je pač taka, da moj kmalu bivši mož sodi med “energijske vampirje”, ki govori in govori in mora biti v centru pozornosti, tebe pa bolj malo posluša oz. celo prekinja, on se brani s tem ja tak pač sem in ti me nisi sprejela. Tako npr. zjutraj, ko rihtam otroka v vrtec, ne morem otroku reči naj si obleče te in te hlače, saj mož že veselo naklada in pričakuje tvojo pozornost in očitno ne moreš enega stavka z otrokom spregovorit, oz. ga otrok nekaj vpraša, pa kar presliši in naklada svoje naprej… In sedaj sem jaz kriva, ker tega nisem mogla sprejet (kar sem mu takoj povedala in se je šel spreminjat zaradi mene) in zdej po 12 letih ne more več in je od “normalne” komunikacije zopet prešel na to bolj naporno komunikacijo za sogovornika, če se temu lahko tako reče.
Imam par vprašanj:
– ali je možno, da se je 12 let podzavestno zadrževal in normalno komuniciral z vsemi, zdej pa ne more oz. noče več?
– ali je možno, (če je res, da se je zadrževal in ob tem ni bil to on) z kakšno psiho pomočjo rešiti njegove travme (iskanje pozornosti na ta način) in da ne bi sploh čutil potrebo po tolikšnem govorenju?
– če bi sploh še obstajala varianta, da bi ostala skupaj, kako bi jaz sebe (s kakšnim treningom) pripravila do tega, da mi to ne bi bilo tako naporno in da me ne bi dobesedno živciral?
– ali vidite možnost kakšnega kompromisa, da bi bila oba zadovoljna?
Res bi bila hvaležna za odgovore, v primeru, da jih bom sploh rabila.
