Komunikacija
Še predno sem začela pisati post sem hotela kot uporabniško ime napisati nekomunikativni, ker pa si želim spremembe, sem se raje odločila za komunikacijo 🙂
Problem, ki ga imam že od nekdaj je, da se v družbi ne znam pogovarjati. Recimo v osnovni šoli, sem bila vedno tiha in zadržana, to se je nadaljevalo tudi v srednji šoli. imela sem eno ali dve sošolki, ki se nista zmenili zato, da sem skos tiho. Ampak res nisem imela nič pametnega za povedat. Na faksu sem se že malo bolj odprla in imela več prijateljev.
Trenutno je problem, ker nimam niti ene prijateljice, imam pa 2 dobra prijatelja. Imam tudi partnerja. Prijateljice nimam, ker ne znam navezat stikov. Športi, s katerimi se ukvarjam so bolj moški, kjer ni praktično nobene ženske. Če pa že grem v družbo kjer so ženske, pa se nimam z njimi kaj pogovarjat. Prave prijateljice nimam že od srednje šole. Kot sem omenila imam dva dobra prijatlja, ampak čisto vse se pa vseeno ne morem pogovarjati z njima, pa tudi partnerju gresta zelo v nos, kar ga čisto razumem. Npr. ne morem partnerju reči, da grem s prijatljem na morje za vikend, s prijateljico bi pa komot kam šle. Naj omenim, da nimam težave v komunikaciji s prijatelji, če smo 1 na 1, čim je pa družba npr. 3 ali več ljudi pa utihnem in nimam kej povedat. Se mi zdi, da mi nič ne pade na pamet, če pa že mi, se mi pa zdi da je butasto in sem raje tiho.
zadnje čase opažam, da tudi s partnerjem ni nobene komunikacije, se poskušam pogovarjat z njim, pa mu nobena tema ni zanimiva in raje visi na socialnih omrežjih, kot da bi se pogovarjal z mano. In zadnje čase po pravici povedano, niti več ne vem kaj naj se z njim pogovarjam, vse je monotono, dolgočasno, nič ga prav prevče ne zanima. In si mislim, da je problem v tem, da na splošno nisem komunikativna, da mu dam premalo idej kaj bi se lahko pogovarjala, da sem dolgočasna, po drugi strani pa mi še nihče od prijateljev ni nikoli rekel, da mu je pogovor z mano dolgočasen.
Torej, kako se naučiti pogovarjati? oz kako naj postanem bolj komunikativna – predvsem v družbi?
Skoraj kot bi brala svojo zgodbo :)))
Sama sem glede družbe še na slabšem, kot ti. Imam samo eno prijateljico in nimam fanta. Od vseh šolskih let sta ostali le 2 kolegici, s katerima si izmenjamo edino voščila in to je to.
Ampak imam se za pogojno komunikativno 🙂 To pomeni, da je vse odvisno od tega, kdo je na drugi strani. Enako mi je bolj pri srcu komunikacija 1 na 1, v večji družbi sem včasih preprosto tiho. Ne zato, ker ne bi mogla govoriti, ampak ker gre za družbo oseb, ki mi ne ustrezajo. Tako znam biti zelo zgovorna ali tiha, kot miš.
Razmisli pri sebi, če ni tudi morda isto? Jaz sem se včasih obremenjevala, spraševala in sekirala, kaj je z mojo komunikativnostjo narobe, ampak sem nato spregledala, da je vse odvisno le od tega, s kom sem v družbi.
Glede fanta ne vem, če že zdaj nimata komunikacije, kako si predstavljaš, da bo z njim čez 10, 20, … let? Meni je recimo zelo pomembno, da se lahko s partnerjem pogovarjam in če ne najdem v tem vidiku ustreznega, sem raje sama.
S katerimi športi se ukvarjaš? Mene tudi veselijo bolj moške zadeve, ampak zaenkrat še nisem zbrala poguma, da bi šla na kakšen tečaj.
Pozdravljeni.
Ali je nekdo bolj komunikativen ali manj je odvisno predvsem od genetskih in vzgojnih predispozicij. Ljudje smo pač različni.
Po drugi strani pa je tudi res, da pogosto naša sposobnost komuniciranja s strani staršev ni bila pravilno stimulirana, ali je bila celo destruktivna in že kot otroci nismo smeli izraziti sebe na dovolj pristen način. Posledice tega pa niso vezane samo za naše verbalne spretnosti, ampak vplivajo tudi na našo samopodobo, samozavest in igrivost.
Se naučiti komunicirati torej ni samo stvar retoričnih spretnosti.
Do neke mere je normalno in logično, da lažje komuniciramo s tistimi s katerimi imamo enake interese. Prepričan sem, da niste edina ženska v športu s katerim se ukvarjate, poskusite več komunicirati z njimi. Glede na to, kar ste napisali zagotovo obstaja neka podzavestna ovira glede komuniciranja z ženskami. Kaj ta ovira je in od kje točno izhaja bi bilo potrebno ugotoviti skozi terapevtski proces (možno je, da je to posledica odnosa z vašo mamo).
Kar se tiče komunikacije s partnerjem, mislim da si nalagate preveč odgovornosti. Za komunikacijo v partnerskem odnosu sta vedno potrebna dva. Da tukaj ni prave komunikacije je deloma povezano s podzavestno oviro, ki jo omenjam v prejšnjem odstavku, deloma pa tudi zaradi partnerjevega značaja in njegovih notranjih procesov.
Zanima me, ali se sprejemate kot žensko in vse kar je s tem povezano (prsi, vagina, maternica …)?
Za izboljšanje komunikacije lahko sicer vedno uporabite naslednjo tehniko. Predno začnete prevzemati pobudo za komunikacijo skušajte najprej »deloma vstopiti« v svet druge osebe. Poslušajte to osebo, se iskreno zanimajte za to kar počne… In ko je stik dober lahko postanete bolj komunikacijsko aktivni tudi vi.
Želim vam vse dobro.