Pozdravljeni,
sem 30 letnica, v svojem življenju, predvsem pa v otroštvo preživela veliko hudega, ogromno stresov (alkoholizem, odšla na svoje pri 17. letih, delala in doštudirala, končala podiplomski študij), skratka za seboj nosim dediščino, ki mi je pustila posledice. preživela tudi 7 letno depresijo. Kljub trudu in študiju nisem mogla dobiti službe, ko sem zadnjo izgubila sem se odločila, da grem na svoje. Sedaj sem tik pred tem, da se zadeva odpre. skratka, zadeve z vojlo in vztrajnostjo gredo na bolje in to me srčno veseli. Vendar….imam težavo z ljudmi, namreč, sem zelo odločna in samo zavestna, venda srčna in razumevajoča. Pogosto pa se mi dogaja, da v komunikaciji z drugimi nisem tako sprejeta, saj so moji odzivi veliko krat napačno interpretirani. Zaradi moje odločnosti, pa tudi precej močnega glasu, me ljudje jemljejo kot napadalno. Zato me je strah, tako kot že vsakič, ko sem se vključevala v novo družbo (npr. v službi), da bi me ljudje napačno interpretirali. Problem je tudi, ker sem zelo energična in to zadevo samo še poslabša. O tem veliko razmišljam in na vso moč bi se rada spremenila, vendar saj vese, prosti sebi je najtežje delovati. Tisti, ki me poznajo me imajo radi, problem je pri prvem stiku z ljudmi, ker imam občutek, da se me ljudje ustrašijo, pa ne razumite napak, v mojem besedišču so vedno vljudne besede, prosim, ali bi lahko, ipd. Tudi pri svojih podrejenih…ampak vseeno ne gre….kaj mi svetujete…
hvala lepa
pk.1

Poskusi z nizjim tonom, vkljuci kaksen nasmeh pa bo.

Zdravo!

Pri komunikaciji je izredno pomembna tudi govorica telesa, ki je sami ne zaznamo, temveč jo tisti, s katerim komuniciramo. Svetujem ti, da v knjižnici poiščeš knjigo “Kako si pridobiš prijatelje” Dalle Carnegie, pa še nekaj knjig je napisal, katere so zelo uporabne za življenje in javno nastopanje.

Srečno ! Muza

Draga pikapoka

Glede na opis tvojega odraščanja se mi zdi zelo verjetno, da si že v otroštvu in kasneje ko si v mladosti odšla od doma spodbudo in notranjo moč morala najti v sami sebi. Ker si bila že zgodaj izpostavljena zunanjemu svetu in premagovanju težav, ki jih ti je prinesla situacija, v kateri so bila prisiljena preživeti sama, si se najbrž zanašala predvsem na svoje lastne moči, ne pa na zaščito in varnost, ki jo v sicer zelo redkih boljših družinah nudijo starši. A to je preteklost, ki si jo preživela, ti je uspelo in si, če prav razumem zdaj na pragu novega začetka.
Verjetno si v tem času razvila obrambne mehanizme, kar je razumljivo, po drugi strani pa vsak obrambni mehanizem, ki nas ščiti, deluje na neki logiki, ki:
-ni nujno pravilna
-deluje v nekem obdobju, ko nam je bila potrebna, kasneje pa se kljub temu, da je neko obdobje minilo še vedno vztrajamo na starih vzorcih obnašanja, ki v novih situacijah in v drugih okoljih ne delujejo več

Pomisli in poskušaj se spomniti, v katerem obdobju svojega življenja si razvila način komunikacije in predstavljanja svojih mnenj, ki ga opisuješ in za katerega praviš, da ga nekateri doživljajo kot napadalnega. Ali so vzroki, ki so tak način komunikacije sprožili še vedno obstajajo? Kakšna je nova situacija, kakšni si ljudje, s katerimi zdaj največ komuniciraš in kakšne komunikacije so vajeni oni?
Vzorci in obrambni mehanizmi (napadalnost nas včasih tudi ščiti), ki smo jih razvili v pretekosti lahko danes in tu ne delujejo več. Poskušaj se vprašati, kakšen način komunikacije ustreza tvojemu sedanjemu položaju, razmišljanjem, imidžu, ki bi si ga rada ustvarila.

Ko si boš na ta vprašanja odgovorila, vse skupaj pozabi in se zanesi na svojo intuicijo in prepričan sem, da ti bo – po določenem času in če boš svoje vzorce komunikacije z drugimi dovolj podrobno opazovala in jih sproti korigirala – uspelo vzpostaviti stike, ki ti bodo v pomoč in podporo pri ustvarjanju življenja, kot si ga želiš.

Vse najlepša in veliko uspeha želim!

Jani

Draga pikapoka!

Čestitam vam, da ste kljub težkemu otroštvu v sebi našli dovolj notranje moči in vztrajnosti, da ste prišli do točke, kjer ste danes!

Pravite, da ste odločni in samozavestni, vendar tudi srčni in razumevajoči. Da pa vas ljudje v komunikaciji velikokrat narobe razumejo. Zaradi vaše odločnosti in močnejšega glasu se vas ustrašijo in vas jemljejo kot napadalno, kljub temu, da ste vljudni in uporabljate besede, kot so: prosim, ali bi lahko …

Gotovo veste, da v komunikaciji ne gre samo za besede (besedno govorico), temveč tudi za nebesedno, ki pa ne vključuje samo telesne govorice (drža telesa, obrazna mimika), temveč tudi čustveno-miselno energijo, ki jo oddajamo na nezavedni ravni. Vsaka naša misel in vsako čustvo ima določeno energijo, ki v komunikaciji vpliva na drugega. Tega se običajno seveda ne zavedamo. Čustveno-miselna energija, ki jo oddajamo v komunikaciji z drugim, je odvisna od našega razpoloženja, temperamenta, namena, s katerim se pogovarjamo, in seveda tudi od osebe, s katero komuniciramo.

Verjamem, da so vaši nameni, ko se pogovarjate z drugimi, “čisti”, torej, da jih ne želite “prinesti okrog” ali jim kakorkoli škodovati. Verjamem tudi, da se v odnosih trudite biti srčni, razumevajoči in odprti, kot pravite. Tako ima morda bistven vpliv na to, da vas ljudje doživljajo kot napadalno in se vas ustrašijo, prav vaš temperament oz. vaš osebnostni tip. Verjetno ste že po naravi notranje močni, prodorni, odločni in tako spadate med psihološko trde osebnostne tipe (obstajajo mehki in trdi psihološki tipi osebnosti, mehko ali trdo ni mišljeno kot pozitivno ali negativno, saj ima vsak osebnostni tip svoje vrline in svoje pomanjkljivosti). Človeka, ki spada med trde psihološke tipe osebnosti, se lahko drugi ljudje, zlasti če so oni mehak psihološki tip osebnosti, res ustrašijo, saj na nezavedni začutijo njegovo energijo prodornosti, moči, samozavesti, ki je sami nimajo (ena večjih pomanjkljivosti mehkih osebnostnih tipov sta prav pretirana občutljivost in strah).

Vaša naravnava srčnosti in razumevanja v odnosih je pravilna – le nadaljujte z njo! V odnosih razvijajte nežnost, strpnost, sočutje, razumevanje in potrudite se, da ne prestopate meje odgovornosti in da spoštujete svobodno voljo drugega. Pri komunikaciji ne bodite pozorni samo na besede, ki jih izrekate, temveč tudi na čustveno-miselno energijo, ki jo pri tem oddajate. Poskušajte morda v prvem stiku s človekom ne vstopiti v odnos s svojo celotno energijo, ne preveč odločno, prodorno, temveč morda rahlo zadržano, mehko, z občutkom (tako na besedni kot na nebesedni in energijski ravni). Vedno pa lahko po odzivu drugega ugotovite, ali vas je pravilno razumel ali ne, ali se počuti napadenega ali ne. V primeru komunikacijskih nesporazumov pa seveda prijazno in z občutkom pojasnite, kaj ste v resnici mislili in kakšni so vaši nameni. Povejte drugim, da se lahko počutijo varne in sprejete!

Redno sproščanje ali meditacija bi vam lahko pomagalo pri pravilni uporabi svoje energije moči, odločnosti, prodornosti. Dragoceno je, da se zavedate, da je to vaš življenjski izziv in in da imate željo po spremembi. Po drugi strani pa so pogum, notranja moč, neomajnost, odločnost … zelo dragocene lastnosti, le ob pravem času in na pravi način jih je potrebno izražati. Pri osebni rasti gre prav za to: da svoje pozitivne lastnosti krepimo in jih pravilno uporabljamo ter da svoje pomanjkljivosti odpravljamo in preobražamo.

Verjamem, da bo šlo!

Zelo dobre izkušnje imam v zvezi z izboljšanjem komunikacije (z drugimi ljudmi in sam s samo) … pridobil sem jih pa na tečajih nevrolingvističnega programiranja. Člani naše skupine smo kot zaključno projektno nalogo pripravili predstavitveno spletno stran. Kdor želi si jo ogleda na:

http://www.geocities.com/nlpmojster/nlp_mojster.html

Za več informacij mi pa lahko tudi pišete na zgornji mail.

Hvala lepa vsem za vaša mnenja in vzpodbude. Kot rečeno bom še naprej delala na tem, da se moja komunikacja z okolico izboljša, morda tudi s pomočjo kake šole ali tečaja.

srečno tudi vsem vam in lepo pozdravleni,
pk.